8. člen ZOPNI
Sodelovanje in posredovanje podatkov
(1)Državni organi, nosilci javnih pooblastil, banke in druge finančne organizacije so dolžni dajati pristojnim organom iz 7. člena tega zakona in organom, pristojnim za izvrševanje odločb po tem zakonu, zahtevano pomoč, ki je brezplačna.
(2)Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih varovanih podatkov, informacij in dokumentacije, potrebnih za namen izvrševanja pristojnosti po tem zakonu, morajo pristojnim organom na njihovo pisno zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke. V zahtevi za posredovanje podatkov, informacij in dokumentacije pristojni organ navede, katere podatke zahteva, ime in priimek ter datum in kraj rojstva ali enotno matično številko in podatke o prebivališču lastnikov, katerih podatke zahteva, enoznačno številko, pod katero vodi zadevo, in primeren rok, v katerem morajo biti podatki posredovani, ter opozorilo, da se osebi, na katero se podatki nanašajo, ne sme razkriti, da so bili posredovani.
(3)Pri posredovanju podatkov, informacij in dokumentacije iz prejšnjega odstavka za sodišče, državno tožilstvo, drug državni organ, nosilca javnih pooblastil, notarja, banke in druge finančne organizacije ter njihove delavce ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti ter bančne in poklicne tajnosti.
- VSL Sklep I Cpg 302/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Domneva o nezakonitem izvoru premoženja iz 5. člena ZOPNI temelji oz. je pogojena z ugotovitvami (temeljite) finančne preiskave zoper preiskovanca, glede katerega je podan (utemeljen) razlog za sum, da se ukvarja s specifično kriminalno dejavnostjo, katere specifika je prav v tem, da praviloma prinaša znatne dobičke. Domneva torej učinkuje le pod pogojem, da posameznik, ki se ga sumi ukvarjanja z lukrativno kriminalno dejavnostjo, ne zmore pojasniti izvora svojega premoženja, katerega obseg, vire, način pridobitve in razpolaganja, ipd. se je predhodno ugotavljal v finančni preiskavi. Navedena pogoja sta tako sestavni del domnevne baze domneve iz 5. člena ZOPNI. V primeru, ko oseba, katere izvor premoženja je sicer zatrjevan kot nezakonit, tega premoženja nima več, ker ga je v celoti prenesla na povezane osebe, ni stranka v postopku za njegov odvzem (zavarovanje). Ni torej pogojev za nujno (enotno) sosporništvo osebe, katere izvor premoženja se zatrjuje kot nezakonit, z osebami, na katero je bilo to premoženje v celoti prenešeno.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 10. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cpg 302/2019Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2019
Domneva o nezakonitem izvoru premoženja iz 5. člena ZOPNI temelji oz. je pogojena z ugotovitvami (temeljite) finančne preiskave zoper preiskovanca, glede katerega je podan (utemeljen) razlog za sum, da se ukvarja s specifično kriminalno dejavnostjo, katere specifika je prav v tem, da praviloma prinaša znatne dobičke. Domneva torej učinkuje le pod pogojem, da posameznik, ki se ga sumi ukvarjanja z lukrativno kriminalno dejavnostjo, ne zmore pojasniti izvora svojega premoženja, katerega obseg, vire, način pridobitve in razpolaganja, ipd. se je predhodno ugotavljal v finančni preiskavi. Navedena pogoja sta tako sestavni del domnevne baze domneve iz 5. člena ZOPNI. V primeru, ko oseba, katere izvor premoženja je sicer zatrjevan kot nezakonit, tega premoženja nima več, ker ga je v celoti prenesla na povezane osebe, ni stranka v postopku za njegov odvzem (zavarovanje). Ni torej pogojev za nujno (enotno) sosporništvo osebe, katere izvor premoženja se zatrjuje kot nezakonit, z osebami, na katero je bilo to premoženje v celoti prenešeno.