17.a člen ZOPNI

Upoštevanje točno določenega premoženja pri izračunu nesorazmerja v končnem poročilu finančne preiskave po presoji pritožbenega sodišča ni nujno ključni element za upoštevanje točno istega premoženja tudi kasneje v pravdnem postopku, ki sledi (zakonska ureditev ne zahteva popolne identitete tožbenega zahtevka s končnim poročilom finančne preiskave). Omejitev, da se finančna preiskava pred vložitvijo tožbe vodi v zvezi s premoženjem, za katerega bo kasneje s tožbo zahtevano, naj se odvzame, pomeni to, da se lahko s tožbo zahteva odvzem le tistega premoženja, na katerega se/bi se lahko (časovno) nanašala finančna preiskava, to pa je premoženje, ki je bilo pridobljeno v petih letih pred storitvijo očitanega kataloškega kaznivega dejanja in ne tudi na drugo premoženje izven tega obdobja. ZOPNI-B je v 26. členu le izrecno določil tisto, kar je sicer izhajalo že sedaj iz zgoraj povzetega namena celotne ureditve po ZOPNI, da lahko država s tožbo zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ali da se toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, tudi v primeru, če zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo

Zaradi ugotovitvenega dela zahtevka je pravilno, da je s tožbo zajeta tudi oseba, ki je primarni pridobitelj premoženja, tudi če je premoženje pred tem že odsvojila na ožje povezano osebo. Prvi toženec je namreč imel status osumljenca v predkazenskem postopku in zoper njega se je začela finančna preiskava. Kot tak je oseba, najtesneje povezana z vprašanjem nezakonitosti izvora premoženja in je pasivno legitimirana zaradi tega, ker mora sodba vsebovati tudi ugotovitveni del, da je premoženje nezakonitega izvora. V skladu s sodno prakso pristojnost sodišča Republike Slovenije ni izključena samo zaradi tega, ker se stvar nahaja na ozemlju druge države. V postopku po ZOPNI ne gre za klasičen civilnopravni spor glede lastninske pravice na stvari, ampak po vsebini za oblastveni akt, s katerim se odvzame premoženje nezakonitega izvora. Zaradi podane pasivne legitimacije prvega toženca, ki je slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, je pristojnost slovenskega sodišča podana. Tožeča stranka je toženo konkretno opozorila na pomanjkljivo trditveno podlago. Zato je treba šteti, da sta bila na pomanjkljivost trditev toženca opozorjena že na podlagi teh n

Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). Po ZOPNI je postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora razdeljen v dva dela. Predhodna faza je finančna preiskava, tej pa sledi pravdni postopek. Nobenega dvoma zato ne more biti, da so stroški, ki stranki nastanejo v fazi finančne preiskave, stroški, ki so nastali zaradi (kasneje) uvedenega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato o teh stroških utemeljeno odločilo kot o delu pravdnih stroškov. Nobenega dvoma tudi ni, da gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, saj so nastali zaradi uresničitve pravice do izjave, ki jo tožencema daje ZOPNI v 17.a členu.

Zakonodajalec je odvzem premoženja nezakonitega izvora tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti (drugi odstavek 2. člena ZOPNI), uzakonil zaradi preprečevanja pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi (prvi odstavek 2. člena ZOPNI). Cilji zakona, podrobneje obrazloženi v zakonodajnem gradivu, so preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora tudi s pomočjo civilnega prava oziroma v postopku, ki je usmerjen v premoženje, kjer gre za samostojen postopek, ki je neodvisen od kazenskega postopka. Gre za civilno (in rem) zaplembo, vezano na obstoj zakonsko določenih pogojev. Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora se navezuje na nekatera resna kazniva dejanja, ki ustvarjajo velike premoženjske tokove. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v pre

Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI je ukrep, ki se lahko izreče tudi brez obsodilne kazenske sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema.

Ker je bilo obravnavano začasno zavarovanje predlagano (šele) v sami tožbi, je bilo dolžno sodišče prve stopnje pogoje za ugoditev takšnemu predlogu presojati zgolj v skladu z 28. členom ZOPNI, ki se v drugem odstavku jasno sklicuje na uporabo zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. ZOPNI ne določa roka za vložitev tožbe tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Če bi zakonodajalec tak rok v omenjenem zakonu nameraval določiti, bi to nedvomno storil jasno (izrecno). Ker tega ni storil in ker gre pri tem za ukrep civilno-pravne narave, je potrebno upoštevati splošne določbe civilnega (obligacijskega) prava o rokih, v katerih je moč zahtevke uveljavljati. Predložitev sodne odločbe o začasnem zavarovanju oziroma zapisnika iz drugega odstavka 17.a člena ZOPNI ne predstavlja (procesne) predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

Ker se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo do razlogov za zavrženje tožbe v delu glede zahtevka za ugotovitev kršitve ustavnih pravic pritožnice v konkretnem primeru dejanja tožene stranke (FURS), ki naj bi v letu 2012 nezakonito in s kršitvijo ustavnih pravic pridobivala podatke tožnice od banke ..., in ker tudi iz njegovega stališča, da ima pritožnica za varstvo svojih ustavnih pravic v zvezi z izpodbijanimi akti in dejanji, nastalimi v okviru izvedbe finančne preiskave, zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku po ZOPNI (točki 13. in 14 obrazložitve), ni mogoče sklepati, da se navedeno nanaša tudi na to tožbeno zahtevo, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep deloma razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (77. člen ZUS-1). Po oceni pritožbenega sodišča pa je tožnici zoper izpodbijane odredbo o finančni preiskavi in odredbi o njenem podaljšanju, ki so bile podlaga za izvajanje dejanj v finančni preiskavi, ter za izpodbijano zaključno poročilo za

Iz tožbe ter spremembe tožbe in prilog izhaja, kot navaja tožnica, da ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za izpodbojno tožbo, ker posamična akta, ki ju s tožbo izpodbija, očitno ne posegata (več) v njen pravni položaj (kajti sporne listine prej tožilskega spisa so bile priložene tožbi, ki jo je SDT vložilo zoper tožnico na podlagi ZOPNI ter se je z njimi tožnica že lahko seznanila). Vložitev tožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 oziroma iz drugega odstavka 33. člena tega zakona), ne more predstavljati spremembe (prej vložene) izpodbojne tožbe (v tem smislu, da gre za isto tožbo z modificiranim tožbenim zahtevkom), saj ne gre za isti predmet upravnega spora. Tožnica ugovor kršitve pravice do izjave iz 17.a člena ZOPNI lahko uveljavlja (najmanj) v pritožbi zoper sodbo (v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP - drugi odstavek 9. člena ZOPNI). Tako ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo ter njena tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z ravnanjem ODT - prepovedjo vpogleda v tožilski spis in neizročitvijo preslikav listin iz tega spisa - ni dopustna