26. člen ZUOPP-1

V prvem odstavku 25. člena ZUOPP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je bilo določeno, da se zahteva za uvedbo postopka začne s pisno zahtevo staršev. V upravnem spisu je kopija te zahteve, iz katere izhaja, da jo je vložil dekličin oče, ki je na zahtevi tudi podpisan. Vendar pa se po citirani zakonski določbi zahteva za uvedbo postopka lahko začne s pisno zahtevo staršev, torej obeh staršev. Upravna organa nista ocenila, ali je bila deklica sposobna dati svoje mnenje in tega mnenja tudi nista poskušala pridobiti. Deklica torej v postopek usmeritve ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem ni imela možnosti izreči. Zato gre po presoji sodišča za bistveno kršitev določb postopka po tretji točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Dekličina mati, ki po podatkih spisa ne živi s hčerko in očetom, ni bila pritegnjena v postopek do izdaje odločbe, čeprav bi kot starš deklice morala biti. Dekličina mati se torej pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnost izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Zato gre tudi v tem delu za bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena

Mladoletna tožnica je v šolskem letu 2016/17 obiskovala 8. razred OŠ. V času izdaje izpodbijane odločbe je bila stara 13 let, v času izdaje drugostopenjske odločbe pa že 14 let. Zato bi moral upravni organ oceniti, ali je bila glede na svojo starost in zrelost sposobna podati svoje mnenje. Če bi ugotovil, da je tožnica sposobna dati svoje mnenje, bi ga moral tudi pridobiti. Vendar pa, niti prvostopenjski organ, niti drugostopenjski za njim, mnenja tožnice nista poskušala pridobiti. Ker torej mladoletna tožnica v postopek ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem, to je o postopku usmeritve izobraževanja sama ni imela možnosti izreči, gre za bistveno kršitev določb postopka.

V obravnavanem primeru ni razvidno, da bi komisija za usmerjanje otrok menila, da ne more pripraviti strokovnega mnenja na podlagi razpoložljive dokumentacije, pregledov in razgovorov. Sodišče ne dvomi v pravilnost strokovne odločitve, ki je skladna tudi s pooblastili, ki jih ima po ZUOPP-1, saj zakon dopušča strokovni komisiji, da sama odloči o tem, ali bo v svoje delo vključila tudi specialiste. Sodišče se v strokovno oceno ne more spuščati, saj za to nima ustreznega znanja in je tudi sicer zadržano glede presoje strokovne ocene komisije, saj se v tem postopku preizkuša zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve, ne pa presoja strokovnosti medicinskih strokovnjakov. Po presoji sodišča je bil postopek usmerjanja v obravnavani zadevi izveden pravilno in je komisija postopala skladno s pooblastili, ki jih ima po ZUOPP-1 in Pravilnikom o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Iz upravnih spisov izhaja, da sta obe komisiji za usmerjanje pred odločitvijo pridobili pisno mnenje otrokove učiteljice in da sta odločali na podlagi razpoložljive dokumentacije, pregledov in razgovorov, kot izhaja iz strokovnih ocen.

Po ZUOPP-1 je zavod pod določenimi pogoji sicer dolžan vložiti zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja in v tem postopku posredovati strokovno dokumentacijo, če je vložnik zahteve za uvedbo postopka, lahko poda pripombe na strokovno mnenje komisije za usmerjanje, pred izdajo odločbe pa mora organ ugotoviti, ali zavod izpolnjuje pogoje za sprejem otroka (...). Vendar pa iz nobene od teh določb ne izhaja, da bi bil zavod vključen v postopek zaradi odločanja o njegovih pravnih koristih, temveč njegova vloga izhaja izključno iz položaja izvajalca javne službe oziroma strokovno usposobljene institucije.