26. člen ZPVPJN
(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku)
(1)Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali:
- je bil vložen pravočasno;
- vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;
- ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona;
- ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;
- je dopusten.
(2)Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ga naročnik sprejme v obravnavo.
(3)Če naročnik ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.
(4)Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.
(5)Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo v skladu s šestim poglavjem tega zakona. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo, mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo.
(6)Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi.
- UPRS Sklep I U 855/2021-17Upravno sodišče RS · 2021
Sodišče glede na ureditev plačevanja taks po ZPVPJN sodi, da je toženka odločila o višini takse in posledično o znesku, ki se vrne tožniku, čeprav ta odločitev ni izrecno navedena v izreku sklepa. Po 8. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora namreč zahtevek za revizijo vsebovati potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Po 26. členu tega zakona naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, med drugim, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona, torej tudi to, ali je plačana z zakonom določena taksa. Če ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek). Sodišče se strinja s tožnikom, da gre pri vprašanju plačila oziroma vračila takse za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti o tem, koliko takse mora plačati, oziroma ali in koliko jo je upravičen prejeti nazaj. Vendar pa iz citiranih določb ZUS-1 izhaja, da odločitev o pravni koristi tožnika ni edini pogoj za presojo, ali je odločitev upravni akt. Nadaljnji pogoj je, da je kate
- VSL sklep I Cpg 1430/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 9. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sklep I U 855/2021-17Upravno sodišče RS · 1. 9. 2021
Sodišče glede na ureditev plačevanja taks po ZPVPJN sodi, da je toženka odločila o višini takse in posledično o znesku, ki se vrne tožniku, čeprav ta odločitev ni izrecno navedena v izreku sklepa. Po 8. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora namreč zahtevek za revizijo vsebovati potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Po 26. členu tega zakona naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, med drugim, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona, torej tudi to, ali je plačana z zakonom določena taksa. Če ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek). Sodišče se strinja s tožnikom, da gre pri vprašanju plačila oziroma vračila takse za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti o tem, koliko takse mora plačati, oziroma ali in koliko jo je upravičen prejeti nazaj. Vendar pa iz citiranih določb ZUS-1 izhaja, da odločitev o pravni koristi tožnika ni edini pogoj za presojo, ali je odločitev upravni akt. Nadaljnji pogoj je, da je kate
- VSL sklep I Cpg 1430/2015Višje sodišče v Ljubljani · 4. 11. 2015besedilo 2011–2017
Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.