53. člen ZVZD-1
(pravica do zapustitve delovnega mesta)
(1)Delavec ima v primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje.
(2)V primerih iz prejšnjega odstavka delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
- VSL Sodba II Cp 1590/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Pri kuhanju je pod določenimi pritiski, kar prinaša tekmovanje (časovni in drugi), gotovo večja nevarnost za nastanek poškodb (npr. ureznin, opeklin, ipd.), saj je razumljivo pozornost tekmovalca usmerjena bolj k izpolnitvi naloge (oziroma zmagi) kot pa k lastni varnosti in zdravju. Dodatna okoliščina, da sta tekmovalca med kuhanjem privezana s hrbtom, to nevarnost še poveča, a kljub temu ne v tolikšni meri, da ob ustrezni skrbnosti in spoštovanju varnostnih pravil te nevarnosti ne bi bilo mogoče preprečiti. Pritožba govori o pojasnilni dolžnosti in se ob tem sklicuje na sodno prakso o pojasnilni dolžnosti banke glede obstoja valutnega tveganja. Pojasniti je treba, da obravnavani primer ni podoben situaciji v zvezi s krediti v CHF (ali pa v zvezi s podrejenimi obveznicami), prav tako ne situaciji, ko je bolnica npr. pred operativnim posegom dolžna podati bolniku vse potrebne informacije v zvezi s posegom in njegovimi morebitnimi posledicami. V opisanih primerih iz sodne prakse gre namreč za podajanje informacij o strokovnih vprašanjih, s katerimi se povprečni človek ne srečuje in ki potem omogočijo oblikovanje prave volje. V obravnavani zadevi pa gre za nalogo, ki po eni s
- VSL Sodba I Cpg 602/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je imelo tudi ravnanje poškodovanega delavca (ko je dne 27. 1. 2012 ob 9. uri zjutraj padel na pomrznjenem asfaltu dvorišča betonarne, ko je pripravljal orodje in električne kable za montažo kovinskih vrat) znake neskrbnega ravnanja. Upoštevaje njegovo zavedanje, da so bila tla delovišča poledenela že prejšnjega dne (zaradi česar bi se delavec že kot povprečno razumen odrasel človek moral zavedati, da obstaja verjetnost, da so tla poledenela tudi dne 27. 1. 2012), in odločitev, da bo 27. 1. 2012 delal, bi namreč (že glede na splošno določbo drugega odstavka 12. člena ZVZD-1) delo moral opravljati s tolikšno pazljivostjo, da bi varoval svoje življenje in zdravje (ter življenje in zdravje drugih oseb). Dolžna skrbnost je delavcu tako narekovala, da se poledenelim zaplatam tal poskuša izogniti oziroma da si zagotovi varen prehod preko poledenelega dela tal do objekta.
- VDSS Sodba Pdp 85/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odškodnino za nesrečo pri delu. Poškodoval se je pri delu, ko je s sodelavcem prenašal železne traverze (dolžine 4 metrov in težje od 50 kg) iz enega prostora po stopnicah dve nadstropji višje. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženec ni zagotavljal ustrezne organiziranosti dela, s katero bi preprečil (ali vsaj zmanjšal) tveganje za nastanek poškodb pri delu, da ni zagotovil ustreznega nadzora in vodenja del, niti vseh potrebnih zaščitnih sredstev in da tožniku tudi ni dal ustreznih navodil za varno delo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec ravnal protipravno, in da je zaradi tega prišlo do tožnikove poškodbe. Toženec je bil kot delodajalec dolžan spoštovati določbo 5. člena ZVZD-1, kljub temu, da je bilo tožnikovo delo enostavno.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 1. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1590/2022Višje sodišče v Ljubljani · 6. 1. 2023
Pri kuhanju je pod določenimi pritiski, kar prinaša tekmovanje (časovni in drugi), gotovo večja nevarnost za nastanek poškodb (npr. ureznin, opeklin, ipd.), saj je razumljivo pozornost tekmovalca usmerjena bolj k izpolnitvi naloge (oziroma zmagi) kot pa k lastni varnosti in zdravju. Dodatna okoliščina, da sta tekmovalca med kuhanjem privezana s hrbtom, to nevarnost še poveča, a kljub temu ne v tolikšni meri, da ob ustrezni skrbnosti in spoštovanju varnostnih pravil te nevarnosti ne bi bilo mogoče preprečiti. Pritožba govori o pojasnilni dolžnosti in se ob tem sklicuje na sodno prakso o pojasnilni dolžnosti banke glede obstoja valutnega tveganja. Pojasniti je treba, da obravnavani primer ni podoben situaciji v zvezi s krediti v CHF (ali pa v zvezi s podrejenimi obveznicami), prav tako ne situaciji, ko je bolnica npr. pred operativnim posegom dolžna podati bolniku vse potrebne informacije v zvezi s posegom in njegovimi morebitnimi posledicami. V opisanih primerih iz sodne prakse gre namreč za podajanje informacij o strokovnih vprašanjih, s katerimi se povprečni človek ne srečuje in ki potem omogočijo oblikovanje prave volje. V obravnavani zadevi pa gre za nalogo, ki po eni s
- VSL Sodba I Cpg 602/2018Višje sodišče v Ljubljani · 12. 9. 2018
Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je imelo tudi ravnanje poškodovanega delavca (ko je dne 27. 1. 2012 ob 9. uri zjutraj padel na pomrznjenem asfaltu dvorišča betonarne, ko je pripravljal orodje in električne kable za montažo kovinskih vrat) znake neskrbnega ravnanja. Upoštevaje njegovo zavedanje, da so bila tla delovišča poledenela že prejšnjega dne (zaradi česar bi se delavec že kot povprečno razumen odrasel človek moral zavedati, da obstaja verjetnost, da so tla poledenela tudi dne 27. 1. 2012), in odločitev, da bo 27. 1. 2012 delal, bi namreč (že glede na splošno določbo drugega odstavka 12. člena ZVZD-1) delo moral opravljati s tolikšno pazljivostjo, da bi varoval svoje življenje in zdravje (ter življenje in zdravje drugih oseb). Dolžna skrbnost je delavcu tako narekovala, da se poledenelim zaplatam tal poskuša izogniti oziroma da si zagotovi varen prehod preko poledenelega dela tal do objekta.
- VDSS Sodba Pdp 85/2017Višje delovno in socialno sodišče · 7. 6. 2017
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odškodnino za nesrečo pri delu. Poškodoval se je pri delu, ko je s sodelavcem prenašal železne traverze (dolžine 4 metrov in težje od 50 kg) iz enega prostora po stopnicah dve nadstropji višje. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženec ni zagotavljal ustrezne organiziranosti dela, s katero bi preprečil (ali vsaj zmanjšal) tveganje za nastanek poškodb pri delu, da ni zagotovil ustreznega nadzora in vodenja del, niti vseh potrebnih zaščitnih sredstev in da tožniku tudi ni dal ustreznih navodil za varno delo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec ravnal protipravno, in da je zaradi tega prišlo do tožnikove poškodbe. Toženec je bil kot delodajalec dolžan spoštovati določbo 5. člena ZVZD-1, kljub temu, da je bilo tožnikovo delo enostavno.