iuris
§ zakonZakon o osebni izkaznici · ZOIzk-1 · velja od 28. 5. 2011

12. člen ZOIzk-1

(vložitev vloge)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 1. 12. 2021Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba II Ips 103/2021Vrhovno sodišče RS · 2021

    Ravnanje uradnice, ki ob znatnih razlikah v videzu istovetnosti prosilca za izdajo osebne izkaznice ni preverila še z vpogledom v druge evidence, ki so pri roki in s postavitvijo dodatnih vprašanj, ni v skladu s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti. Škodo, ki je zaradi preslepitve z lažno osebno izkaznico nastala tožniku, je treba pripisati državi.

  • VSL Sodba II Cp 1793/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020

    Toženkini uslužbenki je mogoče očitati, da ni detektirala prevare, a to je "modrost, rojena po dogodku", v času prevare pa uslužbenka sama od sebe ni zanemarila ničesar predpisanega. Kvalificirana protipravnost v njenem ravnanju zato po oceni večine senata ni podana. Vsak pogoj, ki se je ex post izkazal za pomembnega v dejanskem poteku dogodkov, ex ante pa konkretno dejanje ni bilo predvidljivo (in preprečljivo), ne vodi do vzpostavitve relevantne vzročne zveze in posledično do odškodninske obveznosti.

  • VSL sklep PRp 20/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017

    Okoliščina, da mladoletnik pri sebi nima osebne izkaznice ali identifikacijskega dokumenta, ni prekršek.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 3. 2025
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 26. 3. 2021 · trenutno
  2. 20. 5. 2011 – 25. 3. 2021

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 12. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sodba II Ips 103/2021
    Vrhovno sodišče RS · 1. 12. 2021

    Ravnanje uradnice, ki ob znatnih razlikah v videzu istovetnosti prosilca za izdajo osebne izkaznice ni preverila še z vpogledom v druge evidence, ki so pri roki in s postavitvijo dodatnih vprašanj, ni v skladu s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti. Škodo, ki je zaradi preslepitve z lažno osebno izkaznico nastala tožniku, je treba pripisati državi.

  • VSL Sodba II Cp 1793/2020
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 11. 2020besedilo 2011–2021

    Toženkini uslužbenki je mogoče očitati, da ni detektirala prevare, a to je "modrost, rojena po dogodku", v času prevare pa uslužbenka sama od sebe ni zanemarila ničesar predpisanega. Kvalificirana protipravnost v njenem ravnanju zato po oceni večine senata ni podana. Vsak pogoj, ki se je ex post izkazal za pomembnega v dejanskem poteku dogodkov, ex ante pa konkretno dejanje ni bilo predvidljivo (in preprečljivo), ne vodi do vzpostavitve relevantne vzročne zveze in posledično do odškodninske obveznosti.

  • VSL sklep PRp 20/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 20. 4. 2017besedilo 2011–2021

    Okoliščina, da mladoletnik pri sebi nima osebne izkaznice ali identifikacijskega dokumenta, ni prekršek.