iuris
§ zakonZakon o osebni izkaznici · ZOIzk-1 · velja od 28. 5. 2011

1. člen ZOIzk-1

(uporaba osebne izkaznice)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 1. 12. 2021Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba II Ips 103/2021Vrhovno sodišče RS · 2021

    Ravnanje uradnice, ki ob znatnih razlikah v videzu istovetnosti prosilca za izdajo osebne izkaznice ni preverila še z vpogledom v druge evidence, ki so pri roki in s postavitvijo dodatnih vprašanj, ni v skladu s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti. Škodo, ki je zaradi preslepitve z lažno osebno izkaznico nastala tožniku, je treba pripisati državi.

  • VSL Sodba II Cp 1793/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020

    Toženkini uslužbenki je mogoče očitati, da ni detektirala prevare, a to je "modrost, rojena po dogodku", v času prevare pa uslužbenka sama od sebe ni zanemarila ničesar predpisanega. Kvalificirana protipravnost v njenem ravnanju zato po oceni večine senata ni podana. Vsak pogoj, ki se je ex post izkazal za pomembnega v dejanskem poteku dogodkov, ex ante pa konkretno dejanje ni bilo predvidljivo (in preprečljivo), ne vodi do vzpostavitve relevantne vzročne zveze in posledično do odškodninske obveznosti.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 3. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 24. 12. 2021 · trenutno
  2. 26. 3. 2021 – 23. 12. 2021
  3. 20. 5. 2011 – 25. 3. 2021

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 1 · EU 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 12. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSRS Sodba II Ips 103/2021
    Vrhovno sodišče RS · 1. 12. 2021besedilo 2021–2021

    Ravnanje uradnice, ki ob znatnih razlikah v videzu istovetnosti prosilca za izdajo osebne izkaznice ni preverila še z vpogledom v druge evidence, ki so pri roki in s postavitvijo dodatnih vprašanj, ni v skladu s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti. Škodo, ki je zaradi preslepitve z lažno osebno izkaznico nastala tožniku, je treba pripisati državi.

  • VSL Sodba II Cp 1793/2020
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 11. 2020besedilo 2011–2021

    Toženkini uslužbenki je mogoče očitati, da ni detektirala prevare, a to je "modrost, rojena po dogodku", v času prevare pa uslužbenka sama od sebe ni zanemarila ničesar predpisanega. Kvalificirana protipravnost v njenem ravnanju zato po oceni večine senata ni podana. Vsak pogoj, ki se je ex post izkazal za pomembnega v dejanskem poteku dogodkov, ex ante pa konkretno dejanje ni bilo predvidljivo (in preprečljivo), ne vodi do vzpostavitve relevantne vzročne zveze in posledično do odškodninske obveznosti.