4. člen ZZDT-1
(opredelitev pojmov)
Za potrebe tega zakona imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
1.tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec): oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije;
2.begunec ali begunka (v nadaljnjem besedilu: begunec): tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, priznan status begunca;
3.prosilec ali prosilka za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec za mednarodno zaščito): tujec, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, status prosilca za mednarodno zaščito;
4.oseba s subsidiarno zaščito: tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, priznan status osebe s subsidiarno zaščito;
5.oseba z začasno zaščito: tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, priznan status osebe z začasno zaščito;
6.delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje fizično osebo na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
7.visokokvalificirana zaposlitev: zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo;
8.modra karta EU: dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki se izda v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, in imetniku omogoča, da vstopi, prebiva in se zaposli v Republiki Sloveniji;
9.sezonsko delo: občasna oblika dela ali zaposlitve v kmetijstvu in gozdarstvu, ki je neločljivo povezana s sezono, v kateri je za posamezno dejavnost značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili;
10.dnevni delovni migrant ali dnevna delovna migrantka (v nadaljnjem besedilu: dnevni delovni migrant): tujec s stalnim prebivališčem v sosednji državi, ki dnevno prihaja v Republiko Slovenijo na delo ali zaradi zaposlitve in se dnevno vrača v državo, v kateri ima stalno prebivališče;
11.samozaposlena oseba: tujec, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja s samostojnim delom, ki ga opravlja na podlagi vpisa v poslovni register, in je zavezanec za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje ali se sam pridruži zavarovanju;
12.zastopnik ali zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik): tujec, ki je po zakonu ali aktu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika določen za zastopanje pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika in je vpisan v ustrezen register;
13.napoteni delavec ali napotena delavka (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec): tujec, ki je v delovnem razmerju pri tujem delodajalcu v času izvajanja pogodbene storitve na ozemlju Republike Slovenije in zanj delodajalec plačuje prispevke za socialno zavarovanje;
14.tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu: tuji delodajalec): fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti in ima prebivališče ali sedež v tretji državi;
15.tržna prisotnost: prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji s podružnico ali drugo organizacijsko obliko poslovanja, registrirano po predpisih Republike Slovenije, ali gospodarsko družbo z najmanj 50‑odstotnim lastniškim deležem;
16.gibanje oseb znotraj združb: začasna premestitev tujca, zaposlenega pri tujem delodajalcu, ki je tržno prisoten v Republiki Sloveniji, v organizacijsko enoto v Republiki Sloveniji;
17.čezmejna storitev: storitev, ki jo v Republiki Sloveniji izvaja tuji delodajalec ali tujec na podlagi pogodbe s slovenskim delodajalcem ali fizično osebo;
18.poslovni obiskovalec ali poslovna obiskovalka (v nadaljnjem besedilu: poslovni obiskovalec): tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji, ne da bi pridobival dohodek v Republiki Sloveniji ali neposredno opravljal javno prodajo ali storitve, temveč samo sodeluje na poslovnih sestankih, vzpostavlja poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali podobnih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji. Tovrstne aktivnosti v državi so časovno omejene na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa;
19.rezident ali rezidentka za daljši čas (v nadaljnjem besedilu: rezident za daljši čas): tujec, ki ni državljan države članice EU in ima v drugi državi članici EU dovoljenje za stalno ali dolgotrajno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj pet let;
20.državljan ali državljanka EU (v nadaljnjem besedilu: državljan EU): tujec z državljanstvom druge države članice EU;
21.državljan ali državljanka EGP (v nadaljnjem besedilu: državljan EGP): tujec z državljanstvom države članice EGP;
22.tretja država: vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija;
23.raziskovalec ali raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec): tujec, ki ni državljan države članice EU, z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami, ki omogočajo vpis v programe doktorskih študijev, in ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalnega projekta, za katerega se zahtevajo navedene kvalifikacije;
24.žrtev trgovine z ljudmi: tujec, ki ni državljan države članice EU in mu je v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdano dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtvi trgovine z ljudmi;
25.žrtev nezakonitega zaposlovanja: tujec, ki ni državljan države članice EU in mu je v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdano dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtvi nezakonitega zaposlovanja.
- VDSS Sodba Pdp 83/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Sezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka. Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Če se čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, tudi ne vpliva na zakonitost sklenitve pogodbe.
- VSRS Sodba VIII Ips 288/2016Vrhovno sodišče RS · 2017
Res je, da sezonsko delo, še zlasti v kmetijstvu, pogosto pomeni, da to delo obstaja samo v času sezone (npr. obiranje hmelja, trgatev ipd.) in da izven sezone ni potrebe po tem delu. Vendar pa iz tega ne sledi, da je o sezonskem delu možno govoriti le, če potreba po določeni vrsti kadra obstaja zgolj v času sezone. Tako npr. v turizmu v času poletne sezone pri posameznem delodajalcu naraste potreba po delu natakarjev, sobaric in podobnega osebja, čeprav so takšni delavci zaposleni tudi izven sezone. Takšna sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je povsem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela.
Povezano: sklici 1 · pojmi 25Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 7. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 83/2017Višje delovno in socialno sodišče · 20. 7. 2017
Sezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka. Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Če se čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, tudi ne vpliva na zakonitost sklenitve pogodbe.
- VSRS Sodba VIII Ips 288/2016Vrhovno sodišče RS · 10. 1. 2017
Res je, da sezonsko delo, še zlasti v kmetijstvu, pogosto pomeni, da to delo obstaja samo v času sezone (npr. obiranje hmelja, trgatev ipd.) in da izven sezone ni potrebe po tem delu. Vendar pa iz tega ne sledi, da je o sezonskem delu možno govoriti le, če potreba po določeni vrsti kadra obstaja zgolj v času sezone. Tako npr. v turizmu v času poletne sezone pri posameznem delodajalcu naraste potreba po delu natakarjev, sobaric in podobnega osebja, čeprav so takšni delavci zaposleni tudi izven sezone. Takšna sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je povsem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela.