Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1)

S tem zakonom se določajo pogoji za zaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela.

(1)Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) z resolucijo o migracijski politiki določi temelje politike zaposlovanja in dela tujcev, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom in z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu s sprejeto politiko zaposlovanja in dela tujcev sprejema strategije s področja delovnih migracij, sklepa mednarodne pogodbe, s katerimi določa pogoje za zaposlovanje delavcev in pretok storitev, ter sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela, določene s tem zakonom.

(3)V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter urejajo prosto gibanje delavcev in prosto izvajanje storitev med državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), državami članicami Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske konfederacije, lahko vlada predlaga državnemu zboru uvedbo in ukinitev ukrepov, ki jih omogočajo mednarodne pogodbe (prehodno obdobje ali varnostno klavzulo).

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

-        Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);

-        Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št. 251 z dne 3. 10. 2003, str. 12);

-        Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44);

-        Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004, str. 19);

-        Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L št. 375 z dne 23. 12. 2004, str. 12);

-        Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289 z dne 3. 11. 2005, str. 15);

-        Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001, str. 162);

-        Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L št. 31 z dne 6. 2. 2003, str. 101);

-        Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L št. 304 z dne 30. 9. 2004, str. 96);

-        Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/52/ES z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24);

-        Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. 6. 2009, str. 17).

Za potrebe tega zakona imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

1.tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec): oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije;

2.begunec ali begunka (v nadaljnjem besedilu: begunec): tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, priznan status begunca;

3.prosilec ali prosilka za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec za mednarodno zaščito): tujec, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, status prosilca za mednarodno zaščito;

4.oseba s subsidiarno zaščito: tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, priznan status osebe s subsidiarno zaščito;

5.oseba z začasno zaščito: tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, priznan status osebe z začasno zaščito;

6.delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje fizično osebo na podlagi pogodbe o zaposlitvi;

7.visokokvalificirana zaposlitev: zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo;

8.modra karta EU: dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki se izda v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, in imetniku omogoča, da vstopi, prebiva in se zaposli v Republiki Sloveniji;

9.sezonsko delo: občasna oblika dela ali zaposlitve v kmetijstvu in gozdarstvu, ki je neločljivo povezana s sezono, v kateri je za posamezno dejavnost značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili;

10.dnevni delovni migrant ali dnevna delovna migrantka (v nadaljnjem besedilu: dnevni delovni migrant): tujec s stalnim prebivališčem v sosednji državi, ki dnevno prihaja v Republiko Slovenijo na delo ali zaradi zaposlitve in se dnevno vrača v državo, v kateri ima stalno prebivališče;

11.samozaposlena oseba: tujec, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja s samostojnim delom, ki ga opravlja na podlagi vpisa v poslovni register, in je zavezanec za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje ali se sam pridruži zavarovanju;

12.zastopnik ali zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik): tujec, ki je po zakonu ali aktu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika določen za zastopanje pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika in je vpisan v ustrezen register;

13.napoteni delavec ali napotena delavka (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec): tujec, ki je v delovnem razmerju pri tujem delodajalcu v času izvajanja pogodbene storitve na ozemlju Republike Slovenije in zanj delodajalec plačuje prispevke za socialno zavarovanje;

14.tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu: tuji delodajalec): fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti in ima prebivališče ali sedež v tretji državi;

15.tržna prisotnost: prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji s podružnico ali drugo organizacijsko obliko poslovanja, registrirano po predpisih Republike Slovenije, ali gospodarsko družbo z najmanj 50‑odstotnim lastniškim deležem;

16.gibanje oseb znotraj združb: začasna premestitev tujca, zaposlenega pri tujem delodajalcu, ki je tržno prisoten v Republiki Sloveniji, v organizacijsko enoto v Republiki Sloveniji;

17.čezmejna storitev: storitev, ki jo v Republiki Sloveniji izvaja tuji delodajalec ali tujec na podlagi pogodbe s slovenskim delodajalcem ali fizično osebo;

18.poslovni obiskovalec ali poslovna obiskovalka (v nadaljnjem besedilu: poslovni obiskovalec): tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji, ne da bi pridobival dohodek v Republiki Sloveniji ali neposredno opravljal javno prodajo ali storitve, temveč samo sodeluje na poslovnih sestankih, vzpostavlja poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali podobnih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji. Tovrstne aktivnosti v državi so časovno omejene na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa;

19.rezident ali rezidentka za daljši čas (v nadaljnjem besedilu: rezident za daljši čas): tujec, ki ni državljan države članice EU in ima v drugi državi članici EU dovoljenje za stalno ali dolgotrajno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj pet let;

20.državljan ali državljanka EU (v nadaljnjem besedilu: državljan EU): tujec z državljanstvom druge države članice EU;

21.državljan ali državljanka EGP (v nadaljnjem besedilu: državljan EGP): tujec z državljanstvom države članice EGP;

22.tretja država: vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija;

23.raziskovalec ali raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec): tujec, ki ni državljan države članice EU, z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami, ki omogočajo vpis v programe doktorskih študijev, in ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalnega projekta, za katerega se zahtevajo navedene kvalifikacije;

24.žrtev trgovine z ljudmi: tujec, ki ni državljan države članice EU in mu je v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdano dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtvi trgovine z ljudmi;

25.žrtev nezakonitega zaposlovanja: tujec, ki ni državljan države članice EU in mu je v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdano dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtvi nezakonitega zaposlovanja.

(1)Določbe tega zakona veljajo za vse tujce, razen če ta zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače.

(2)Za zaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji delovnega dovoljenja ne potrebujejo in se določbe tega zakona ne uporabljajo za:

1.tujce, ki so po mednarodnem pravu upravičeni do privilegijev in imunitete in razpolagajo s posebnim dokumentom, ki ga izda ali evidentira pristojno ministrstvo za zunanje zadeve;

2.tujce, ki v državi opravljajo storitve na podlagi ustreznih sporazumov z mednarodnimi organizacijami, sporazumov med pristojnimi institucijami ali v okviru mednarodnih projektov o strokovno tehnični pomoči, izobraževanju, izpopolnjevanju ali raziskovanju;

3.tujce, ki so kot poročevalci za tuje medije ali tuji dopisniki akreditirani v Republiki Sloveniji;

4.tujce, ki opravljajo duhovniški poklic v okviru ustanovljenih verskih skupnosti, in tujce, ki organizirajo oziroma vodijo karitativno in humanitarno dejavnost v okviru registriranih organizacij in verskih skupnosti;

5.tujce, ki na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ali ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, opravljajo storitve za potrebe obrambe in varnosti države, in osebe, ki se strokovno izpopolnjujejo na teh področjih;

6.tujce, ki so člani posadke ladij, posadke letal ali opravljajo prevoze v cestnem ali železniškem prometu in so zaposleni pri tujem delodajalcu;

7.tujce, ki so v skladu z zakonom vpisani v sodni register v Republiki Sloveniji kot ustanovitelji, družbeniki ali člani nadzornih svetov gospodarskih družb, za opravljanje dela v tej funkciji, in obenem niso vpisani v sodni register kot zastopniki;

8.poslovne obiskovalce;

9.tujce in njihovo spremljevalno tehnično osebje, ki kot predavatelji sodelujejo na organiziranih strokovnih srečanjih, predstavljajo znanstvene dosežke ali občasno sodelujejo pri njihovem izvajanju ali opravljajo začasno raziskovalno delo (sobotno leto);

10.tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji status vajenca, dijaka ali študenta in na tej podlagi opravljajo vajeništvo ali študentsko delo, ter tujce, ki opravljajo vajeništvo ali študentsko delo na podlagi sporazumov o izmenjavi študentov ali dijakov;

11.tujce, ki opravljajo prostovoljno delo na podlagi zakona, ki ureja prostovoljstvo;

12.tujce, ki osebno opravljajo storitve ustvarjanja s področja kulture kot udeleženci kulturnih delavnic, srečanj, kolonij ali drugih kulturnih dogodkov ali kot poročevalci o njih; kot ustvarjalci in poustvarjalci s področja glasbene, glasbeno‑scenske, plesne in baletne umetnosti; s področja literarnih umetnosti; s področja fotografske, video in filmske umetnosti; s področja umetnosti elektronskih medijev; s področja vizualne umetnosti, arhitekture in oblikovanja, intermedijske umetnosti, uprizoritvene umetnosti; s področja varovanja kulturne dediščine, knjižničarstva, arhivistike in ustvarjalne kulture ter kot spremljajoče instruktažno, poročevalsko, organizacijsko in tehnično osebje;

13.tujce, ki sodelujejo na športnih in šahovskih prireditvah;

14.raziskovalce, ki imajo sklenjen sporazum o gostovanju z raziskovalno organizacijo iz Republike Slovenije, in za raziskovalce, ki izvajajo program raziskovalnega dela do največ treh mesecev v Republiki Sloveniji in imajo v drugi državi članici EU izdano dovoljenje za prebivanje raziskovalca;

15.tujce, ki v Republiki Sloveniji prebivajo v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, in opravljajo dela, ki se po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in tujci, ki opravljajo malo delo v skladu z zakonom, ki ureja malo delo, in že prebivajo v Republiki Sloveniji v skladu z določbami zakona, ki ureja prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, razen v primerih, ko tujci prebivajo v Republiki Sloveniji iz razloga zaposlitve ali dela in nimajo osebnega delovnega dovoljenja ali prostega dostopa na slovenski trg dela;

16.tujce, ki so poklicni športniki ali zasebni športni delavci in so v Republiki Sloveniji sklenili pogodbo o sodelovanju s slovenskim klubom ali športno organizacijo s sedežem v Republiki Sloveniji in so vpisani v razvid poklicnih športnikov ali v razvid zasebnih športnih delavcev, v času treh mesecev, šteto od dneva prvega vstopa v Republiko Slovenijo;

17.tujce, ki na območju Republike Slovenije spremljajo oziroma vodijo goste ali skupine gostov iz tujine in so turistični vodniki ali turistični spremljevalci, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje razvoja turizma, ali gorski vodniki, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gorske vodnike.

(3)V dvomu, ali gre za primere iz prejšnjega odstavka, poda mnenje minister, pristojen za delo, razen v primeru poročanja za tuje medije iz 3. točke prejšnjega odstavka in storitev ustvarjanja s področja kulture iz 12. točke prejšnjega odstavka, ko poda mnenje minister, pristojen za kulturo.

(1)Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ima sedež, podružnico ali prebivališče v Republiki Sloveniji, ali ima v skladu s tem zakonom status samozaposlene osebe.

(2)Pogodba o zaposlitvi mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.

(3)Tujec opravlja delo v Republiki Sloveniji, kadar opravlja storitve kot napoteni delavec ali opravlja druge oblike dela, ki temeljijo na pogodbah o delu ali drugih civilnopravnih pogodbah, ki se časovno omejeno izvajajo na ozemlju Republike Slovenije.

(4)Tujec z dovoljenjem za zaposlitev ali z dovoljenjem za delo sme v Republiki Sloveniji opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje, razen zastopnika, ki lahko opravlja vsa dela v okviru dejavnosti, za opravljanje katerih je delodajalec registriran.

(5)Delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, lahko za opravljanje te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo s tujci, ki imajo osebno delovno dovoljenje ali imajo prost dostop na slovenski trg dela.

(6)Kadar je delodajalec fizična oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti, sme skleniti pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu ali drugo civilnopravno pogodbo le s tujcem, ki ima prost dostop na trg dela ali osebno delovno dovoljenje, razen osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev.

(7)Tujci, ki so zaposleni ali opravljajo delo v Republiki Sloveniji, morajo imeti urejeno prebivanje v skladu z zakoni, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

Tujci, ki so v Republiki Sloveniji zaposleni v skladu z določbami tega zakona, so glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačeni s slovenskimi državljani.

(1)Poleg tujcev, ki jih kot brezposelne osebe določa zakon, ki ureja trg dela, se za brezposelne osebe štejejo tudi tujci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja trg dela, in:

1.imajo prost dostop na slovenski trg dela,

2.so žrtve trgovine z ljudmi ali žrtve nezakonitega zaposlovanja,

3.so osebe s subsidiarno zaščito, ali

4.imajo modro karto EU.

(2)Do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti so upravičeni vsi tujci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja trg dela, in po mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(1)Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da tujec v Republiki Sloveniji lahko opravlja delo, se zaposli ali samozaposli brez delovnega dovoljenja, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, v primeru iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

(2)Pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela imajo:

1.družinski člani slovenskega državljana, ki svojo pravico dokazujejo z dovoljenjem za začasno prebivanje za družinskega člana;

2.državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije, ki svojo pravico dokazujejo z državljanstvom države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije;

3.družinski člani državljanov iz prejšnje točke, ki nimajo državljanstva države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije in imajo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana ali vizum za dolgoročno bivanje, s katerim tudi dokazujejo svojo pravico do prostega dostopa na trg dela;

4.tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji;

5.begunci, ki svojo pravico dokazujejo z dokumentom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito;

6.tujci, ki imajo status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, po enem letu prebivanja v Republiki Sloveniji, dokler imajo v Republiki Sloveniji veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, s katerim tudi dokazujejo svojo pravico do prostega dostopa na trg dela;

7.tujci slovenskega rodu do tretjega kolena v ravni vrsti, ki svojo pravico dokazujejo z dovoljenjem za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu.

(3)Za družinske člane slovenskega državljana in družinske člane državljana države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se po tem zakonu štejejo osebe, ki jim je zaradi združitve družine izdano dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji ali vizum za dolgoročno bivanje.

(1)Delovno dovoljenje je dokument, ki tujcu omogoča, da se v Republiki Sloveniji zaposli, samozaposli, opravlja storitve ali druga pogodbena dela v skladu z določbami tega zakona.

(2)Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo.

(3)Osebno delovno dovoljenje je delovno dovoljenje, ki v času veljavnosti tujcu omogoča dostop do trga dela, razen če je osebno delovno dovoljenje izdano z veljavnostjo enega leta za samozaposlitev tujca.

(4)Dovoljenje za zaposlitev je delovno dovoljenje, vezano na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev. Z dovoljenjem za zaposlitev se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, kateremu je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev tujca.

(5)Dovoljenje za delo je delovno dovoljenje z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se tujec lahko začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje za delo izdano.

(6)Za isto časovno obdobje je tujcu lahko izdano le eno delovno dovoljenje, razen če ta zakon določa drugače.

(7)Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) lahko v primeru univerzalnega pravnega nasledstva ali v primeru statusnega preoblikovanja, ko nastopi univerzalno pravno nasledstvo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, za preostali čas veljavnosti delovnega dovoljenja izda nadomestno delovno dovoljenje. Z dnem začetka veljavnosti nadomestnega delovnega dovoljenja prejšnje delovno dovoljenje preneha veljati, nadomestnemu pa se veljavnost izteče na isti dan, kot bi se iztekla veljavnost prejšnjega delovnega dovoljenja. Nadomestno delovno dovoljenje se lahko izda samo za tujca, za katerega je bilo izdano prejšnje delovno dovoljenje.

(8)Minister, pristojen za delo, določi obrazce za vložitev vloge za izdajo delovnega dovoljenja, dokazila k vlogam, način izkazovanja izobrazbe in poklicne usposobljenosti tujca ter obliko in vsebino posamezne vrste delovnega dovoljenja.

(1)Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja vloži v skladu z določbami tega zakona tujec, delodajalec, tuji delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, naročnik storitve v primeru izvajanja individualnih storitev in slovenska ali tuja gospodarska družba v primeru usposabljanja v gospodarskih družbah.

(2)V primeru sklepanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja prijaviti prosto delovno mesto, v skladu s predpisi, ki urejajo trg dela.

(3)Delodajalec ali pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, lahko vloži vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za tujca, za katerega je izdano veljavno dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, najprej 60 dni pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja.

(4)Rok iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu, ko lahko delodajalec ali pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, vloži vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za tujca takoj po odpovedi.

(1)Ob sklenitvi delovnega razmerja je delodajalec dolžan prijaviti tujca v socialno zavarovanje v skladu za zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(2)Delodajalec, tuji delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu, naročnik storitve v primeru izvajanja individualnih storitev in slovenska ali tuja gospodarska družba v primeru usposabljanja v gospodarskih družbah na tujca ne smejo prenašati finančnih bremen v zvezi s pridobivanjem delovnih dovoljenj ali urejanjem delovnega razmerja, ki so po tem zakonu in drugih predpisih določena kot strošek vlagatelja vloge za izdajo delovnega dovoljenja.

(1)Delodajalci in tuji delodajalci, ki zaposlujejo tujce, ter pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklenejo pogodbo o delu in ki zagotavljajo nastanitev tem tujcem v Republiki Sloveniji, so tem tujcem dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde.

(2)Minister, pristojen za delo, minister, pristojen za prostor, ter minister, pristojen za zdravje, skupaj izdajo podzakonski akt, s katerim določijo minimalne bivanjske in higienske standarde.

(3)Minimalni bivanjski standardi določajo opremljenost, vzdrževanje, ogrevanje in osvetlitev prostorov, največje število oseb, ki lahko prebivajo v enem prostoru, in minimalno kvadraturo prostora glede na število oseb.

(4)Minimalni higienski standardi določajo največje število uporabnikov glede na opremljenost sanitarnih prostorov, ločenost teh prostorov od drugih bivalnih prostorov, njihovo zračenje in osvetlitev.

(5)Višina najemnine za nastanitveni prostor se določi s pogodbo. V primeru spora glede višine najemnine za oddan nastanitveni prostor po tem zakonu odloča pristojno sodišče, pri čemer smiselno upošteva določbo 26.i člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(1)Postopke v zvezi z izdajo in razveljavitvijo delovnih dovoljenj ter postopke v zvezi s soglasji k izdaji modre karte EU, izdajo odobritev, mnenj in potrdil, predpisanih s tem zakonom, izvaja zavod v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če niso posamezna vprašanja z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, ali s tem zakonom drugače urejena.

(2)O pritožbah zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji izda zavod, odloča ministrstvo, pristojno za delo.

(3)Davčni organ zavodu v postopku odločanja o izdaji delovnega dovoljenja in o soglasju k izdaji modre karte EU, kadar je to potrebno, posreduje informacijo o plačanih davkih in prispevkih tujca iz šestega odstavka 21. člena in iz 2. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona, informacijo o izpolnjevanju obveznosti delodajalca iz 6. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona in informacijo o izpolnjevanju obveznosti pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika iz 2. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(4)Zavod zbira in posreduje osebne podatke, določene s tem zakonom, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki se smejo uporabljati samo v namene, določene s tem zakonom.

(1)Državljani držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije imajo prost dostop na trg dela, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(2)Družinski člani državljanov iz prejšnjega odstavka imajo prost dostop na trg dela, če imajo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana ali vizum za dolgoročno bivanje, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(1)Delodajalec, pravna ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji lahko z delavci, zaposlenimi pri njem, ne glede na njihovo državljanstvo, v Republiki Sloveniji izvaja storitve brez delovnih dovoljenj, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(2)Državljani države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije lahko kot fizične osebe izvajajo storitve brez delovnega dovoljenja, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

Delodajalec iz prvega odstavka prejšnjega člena je v času izvajanja storitev v Republiki Sloveniji dolžan svojim napotenim delavcem zagotoviti pravice, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(1)Delodajalec iz prvega odstavka 16. člena tega zakona je dolžan zavodu najpozneje pred začetkom dela prijaviti začetek izvajanja storitve na obrazcu, ki vsebuje podatke o:

1.firmi in sedežu ali naslovu delodajalca,

2.odgovorni osebi delodajalca,

3.številu napotenih delavcev,

4.vrsti storitve,

5.kraju in trajanju izvajanja storitve,

6.tem, da so napoteni delavci, ki so državljani tretjih držav, zakonito zaposleni in imajo urejeno prebivanje v državi, kjer ima delodajalec svoj sedež,

7.osebnem imenu imenovanega napotenega delavca, ki bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi organi, in

8.naročniku storitve.

(2)Državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije iz drugega odstavka 16. člena tega zakona je dolžan zavodu najpozneje pred začetkom dela prijaviti začetek izvajanja storitve na obrazcu, ki vsebuje podatke o:

1.osebnem imenu državljana države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije,

2.vrsti storitve,

3.kraju in trajanju izvajanja storitve,

4.naročniku storitve.

(3)Minister, pristojen za delo, predpiše obrazec prijave iz prvega in drugega odstavka tega člena, način posredovanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za delo, ter način sporočanja teh podatkov davčnemu organu.

(1)Zaradi spremljanja stanja na trgu dela, statističnih ali znanstvenih namenov in izvajanja pravice do uvedbe varnostne klavzule, kakor jo določa Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji s Sklepno listino (MPPEU, Uradni list RS, št. 12/04), zavod vodi evidenco izvajalcev storitev iz prvega in drugega odstavka 16. člena tega zakona s podatki, določenimi v prijavi začetka opravljanja storitev iz prejšnjega člena.

(2)Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo dve leti po prijavi dela in se nato arhivirajo.

(3)Minister, pristojen za delo, predpiše način obdelave podatkov iz evidence po tem členu.

Osebno delovno dovoljenje se izda na vlogo tujca za čas, določen s tem zakonom, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela.

(1)Tujec lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, ustanovi ali soustanovi osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopa družbo ali se registrira kot samostojni podjetnik posameznik, če predhodno pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, ali ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali prost dostop na trg dela v skladu s tem zakonom.

(2)Tujec lahko pridobi osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev z veljavnostjo enega leta, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.ob vložitvi vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja zakonito prebiva v Republiki Sloveniji,

2.pred registracijo ali vpisom je najmanj eno leto neprekinjeno zakonito prebival v Republiki Sloveniji,

3.izkaže lastna finančna sredstva v višini 10.000 evrov, in

4.v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru, izkaže lastništvo poslovnega prostora ali ustrezno najemno pogodbo, ali v primeru, ko poslovni prostor ni pogoj, izkaže lastništvo prostora ali ustrezno najemno pogodbo za prostor, kjer ima sedež.

(3)Pri soustanavljanju osebne gospodarske družbe zadostuje, da pogoj iz 4. točke prejšnjega odstavka izpolnjuje eden od ustanoviteljev.

(4)Pogoja iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena se ne upoštevata za tujca, ki:

1.je bil najmanj eno leto pred registracijo ali vpisom neprekinjeno zaposlen kot dnevni delovni migrant v Republiki Sloveniji,

2.ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU.

(5)Pogoj enoletnega neprekinjenega prebivanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena ni izpolnjen, če je bilo dovoljenje za prebivanje izdano na podlagi dovoljenja za delo za sezonsko delo, dovoljenja za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje, dovoljenja za delo za usposabljanje v gospodarskih družbah ali dovoljenja za delo za izvajanje storitev z napotenimi delavci.

(6)Osebno delovno dovoljenje iz drugega odstavka tega člena lahko tujec večkrat podaljša za čas do enega leta, če je vpisan kot ustanovitelj ali soustanovitelj v sodni register in zastopa osebno gospodarsko družbo ali če je vpisan v poslovnem registru kot samostojni podjetnik posameznik in ima plačane davke in prispevke. Vlogo za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo enega leta lahko tujec vloži najprej 60 dni in najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja. Če vloga za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja ni vložena pravočasno, se obravnava v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(7)Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena, lahko tujec za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti pridobi osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev z veljavnostjo enega leta, če je vpisan v poslovni register.

(1)Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko pridobi:

1.družinski član begunca ali tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine;

2.samozaposleni tujec, ki je v Republiki Sloveniji samozaposlen in na tej podlagi prijavljen v socialno zavarovanje zadnjih 22 mesecev ter je vpisan v poslovni register in ima plačane davke in prispevke; vlogo lahko vloži najprej 60 dni pred iztekom veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev in najkasneje 30 dni po izteku veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev;

3.tujec z najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji in dnevni delovni migrant, ki sta bila v zadnjih 24 mesecih najmanj 20 mesecev zaposlena v Republiki Sloveniji in na tej podlagi prijavljena v socialno zavarovanje; vlogo lahko vložita najprej 60 dni pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja in najkasneje 30 dni po izteku veljavnosti delovnega dovoljenja, na podlagi katerega sta bila zaposlena;

4.tujec, ki je zadnji letnik šolanja končal v Republiki Sloveniji in pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo, če si v roku dveh let od pridobljenega naziva najde delodajalca ali se samozaposli;

5.tujec, ki je v Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in si v roku enega leta najde delodajalca ali se samozaposli;

6.družinski član tujca iz prejšnje točke, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine;

7.družinski član tujca, ki mu je bilo v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine.

(2)Za družinske člane tujcev iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki jim organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zaradi združitve družine izda dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.

(3)Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let se lahko enkrat podaljša za eno leto, če je bil tujec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge za podaljšanje zaposlen ali samozaposlen in na tej podlagi prijavljen v socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Vlogo za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let lahko tujec vloži najprej 60 dni in najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja. Če vloga za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja ni vložena pravočasno, se obravnava v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(4)Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let se lahko ponovno izda pod pogoji, določenimi v prvem odstavku tega člena.

(1)Osebno delovno dovoljenje lahko pridobi prosilec za mednarodno zaščito, oseba z začasno zaščito, žrtev trgovine z ljudmi, žrtev nezakonitega zaposlovanja in oseba s subsidiarno zaščito.

(2)Prosilcu za mednarodno zaščito se osebno delovno dovoljenje lahko izda devet mesecev po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, in sicer za čas treh mesecev z možnostjo podaljševanja za čas treh mesecev. Dovoljenje se izda prosilcu, čigar istovetnost je nesporno ugotovljena, odločitev organa, pristojnega za priznanje mednarodne zaščite, pa v tem času še ni bila vročena prosilcu, pri čemer zamude ni mogoče pripisati prosilcu za mednarodno zaščito. Izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja prosilec za mednarodno zaščito dokazuje s potrdilom, ki ga izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3)Osebi z začasno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas trajanja statusa osebe z začasno zaščito.

(4)Žrtvi trgovine z ljudmi in žrtvi nezakonitega zaposlovanja se osebno delovno dovoljenje izda za čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje.

(5)Osebi s subsidiarno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas treh let z možnostjo podaljšanja za dve leti.

Osebno delovno dovoljenje se lahko izda tudi v primerih in za čas, kot jih določa mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo. Če mednarodna pogodba tako določa, se osebno delovno dovoljenje lahko izda tudi brez plačila taks.

(1)Dovoljenje za zaposlitev se izda ali podaljša na vlogo delodajalca za čas, ki ga delodajalec opredeli v vlogi, ki pa ne more biti daljši od enega leta.

(2)Zavod je v primeru, da je s tem zakonom določena kontrola trga dela, dolžan v roku osmih delovnih dni od prijave prostega delovnega mesta delodajalca pisno obvestiti, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domače ali z domačimi izenačene brezposelne osebe.

(3)Vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev za prijavljeno prosto delovno mesto delodajalec vloži v roku 30 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka ali v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta, če se trg dela ne kontrolira.

(4)V času veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ni mogoča zaposlitev na drugem delovnem mestu ali skrajšanje polnega delovnega časa na čas, krajši od polnega, glede na razpisano prosto delovno mesto, na podlagi katerega je bilo izdano delovno dovoljenje.

(5)V primeru iz prejšnjega odstavka delodajalec vrne veljavno dovoljenje za zaposlitev in lahko pridobi novo dovoljenje za zaposlitev pod pogoji iz 27. člena tega zakona.

(1)V času veljavnosti dovoljenja za zaposlitev, izdanega za krajši delovni čas od polnega, lahko delodajalec vloži vlogo za izdajo nadomestnega dovoljenja za zaposlitev za polni delovni čas.

(2)Nadomestno dovoljenje za zaposlitev se izda na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, brez upoštevanja pogojev iz 27. člena tega zakona, za preostali čas veljavnosti delovnega dovoljenja.

(3)Z dnem začetka veljavnosti nadomestnega dovoljenja za zaposlitev staro dovoljenje za zaposlitev preneha veljati.

(1)Dovoljenje za zaposlitev se izda pod pogojem, da v evidenci zavoda ni ustreznih domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije.

(2)Za izdajo dovoljenja za zaposlitev morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1.da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru;

2.da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenja za zaposlitev ni vložil pisnega obvestila o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev na zavod, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja;

3.da delodajalec iz poslovnih razlogov šest mesecev pred vložitvijo vloge ni odpuščal delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, za katero je delodajalec vložil vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev;

4.da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni zavrnil zaposlitve brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem;

5.da delodajalec za obdobje zadnjih šestih mesecev izkaže pozitivni poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač, ali da je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti v višini več kot 10.000 evrov;

6.da je delodajalec za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine in poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela;

7.da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto;

8.da ni izkoriščena kvota iz 54. člena tega zakona;

9.da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;

10.da delodajalec priloži z njegove strani podpisano pogodbo o zaposlitvi.

(3)V primeru izdaje dovoljenja za zaposlitev za dnevnega delovnega migranta, za tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo ali za tujca, ki ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, se pogoj iz 5. točke prejšnjega odstavka ne upošteva.

(1)Dovoljenje za zaposlitev, na podlagi katerega je bila opravljena prijava zaposlitve in je bil tujec od dneva prijave neprekinjeno prijavljen v socialno zavarovanje, lahko isti delodajalec za istega tujca, ki bo še naprej delal iste vrste delo, podaljša za čas, določen v vlogi, vendar največ za eno leto.

(2)Dovoljenje za zaposlitev se lahko podaljša, če delodajalec priloži pogodbo o zaposlitvi, podpisano s strani delodajalca in tujca, in če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena.

(3)Vlogo za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev lahko delodajalec vloži najprej 60 dni in najpozneje 30 dni pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev. Ob pravočasno vloženi vlogi za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev zavod, če podaljšano dovoljenje ni izdano pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev, izda potrdilo o vloženi vlogi, ki velja kot dovoljenje za zaposlitev do dokončnosti odločbe o podaljšanju dovoljenja za zaposlitev. Če vloga za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev ni vložena pravočasno, se obravnava v skladu s prejšnjim členom.

(4)Pri podaljšanju dovoljenja za zaposlitev se za istega delodajalca šteje tudi univerzalni pravni naslednik delodajalca v primeru univerzalnega pravnega nasledstva ali v primeru statusnega preoblikovanja, ko nastopi univerzalno pravno nasledstvo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(1)Minister, pristojen za delo, določi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela (tujci s poklici, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje, tujci s poklici, ki jih ni mogoče pridobiti z izobraževanjem ali usposabljanjem v Republiki Sloveniji, znanstveniki, lektorji, tujci z visokošolsko izobrazbo, osebje v diplomatskih predstavništvih, ki nima privilegiranega statusa, in podobno) in se dovoljenje za zaposlitev izda brez upoštevanja pogoja iz prvega odstavka 27. člena tega zakona.

(2)Minister, pristojen za delo, na podlagi ugotovitve, da zaposlovanje tujcev ne bo škodljivo vplivalo na trg dela, ob upoštevanju stanja brezposelnosti, strukture zaposlovanja in regionalnih potreb za odpiranje novih delovnih mest v okviru posameznih gospodarskih panog, s soglasjem ministra, pristojnega za področje dejavnosti, določi po območnih službah zavoda za zaposlovanje dejavnosti oziroma poklice, v katerih se lahko dovoli izdaja dovoljenja za zaposlitev, ne glede na določbo prvega odstavka 27. člena tega zakona.

(3)Dovoljenje za zaposlitev se v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izda, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 6., 7., 8., 9. in 10. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona.

(4)Dovoljenje za zaposlitev se v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko podaljša pod pogoji iz prejšnjega člena.

(1)Za tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo, za katerega je že izdano dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo za tujega zastopnika, se lahko po najmanj enomesečni neprekinjeni zaposlitvi pri prvem delodajalcu izdajo dovoljenja za zaposlitev pri drugih delodajalcih.

(2)Tujec se lahko v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, zaposli pri drugem delodajalcu, če delodajalec in tujec izpolnjujeta pogoje za izdajo dovoljenja za zaposlitev. Delodajalec k vlogi priloži sporazum med njim, tujcem in delodajalcem, pri katerem je tujec že zaposlen.

(1)V postopku izdaje ali podaljšanja veljavnosti modre karte EU, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja prebivanje tujcev, zavod na zahtevo upravne enote preveri, ali tujec in delodajalec izpolnjujeta pogoje za soglasje k izdaji modre karte EU.

(2)Zavod v postopku izdaje soglasja preveri:

1.ali ima tujec ustrezno visokošolsko izobrazbo,

2.ali ima tujec pogodbo o zaposlitvi, podpisano s strani delodajalca za najmanj eno leto, in

3.ali je tujcu v pogodbi o zaposlitvi zagotovljena plača v višini najmanj 1,5 povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji, ki se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, pogoji iz prvega odstavka 27. člena in pogoji iz 1., 6., 7. in 9. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona ter delodajalcu ni prepovedano zaposlovanje in delo tujcev po 1. točki četrtega odstavka, po 1. točki petega odstavka, po šestem ali devetem odstavku 55. člena tega zakona, zavod da soglasje k izdaji modre karte EU.

(4)V prvih dveh letih zakonite zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote da soglasje k podaljšanju modre karte EU ali soglasje k zamenjavi delodajalca, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pogoji iz 1., 6., 7. in 9. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona in če delodajalcu ni prepovedano zaposlovanje in delo tujcev po 1. točki četrtega odstavka, po 1. točki petega odstavka, po šestem ali devetem odstavku 55. člena tega zakona.

(5)Po prvih dveh letih zakonite zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote da soglasje k podaljšanju modre karte EU, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.

(6)Če zavod potem, ko je že dal soglasje, ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, da delodajalec tujca ni prijavil v socialno zavarovanje ali da ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz socialnega zavarovanja, o tem nemudoma obvesti upravno enoto.

(7)Zavod o soglasju odloči v roku 30 dni od prejema popolne zahteve upravne enote za izdajo soglasja.

(8)Za delodajalca, ki zaposli tujca z modro karto EU, se glede prijave dela smiselno uporabljajo določbe VI. poglavja tega zakona.

(9)Družinski člani imetnika modre karte EU imajo dostop do trga dela v skladu s tem zakonom.

(1)Posebne oblike zaposlovanja in dela tujcev so:

1.sezonsko delo tujcev,

2.delo tujih zastopnikov,

3.usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev,

4.usposabljanje pri gospodarskih družbah v Republiki Sloveniji.

(2)Posebne oblike zaposlovanja in dela tujcev iz prejšnjega odstavka se lahko opravljajo na podlagi dovoljenja za delo, če so izpolnjeni pogoji po tem zakonu in če ni izkoriščena kvota delovnih dovoljenj za posamezno obliko zaposlovanja ali dela tujcev iz 54. člena tega zakona.

(3)Dovoljenje za delo se lahko po izteku veljavnosti le izjemoma podaljša, skladno z določbami tega zakona.

(1)Dovoljenje za delo za sezonsko delo tujcev se lahko izda le za opravljanje dela ali zaposlitve v kmetijstvu ali gozdarstvu, ki je neločljivo povezano s sezono, v kateri je za posamezno dejavnost značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili.

(2)Za opravljanje sezonskega dela delodajalec in tujec skleneta delovno razmerje za določen čas. Če se delo opravlja do največ 30 dni skupaj, se lahko sklene pogodba o delu. Pogodba o delu se lahko sklene le trikrat v posameznem koledarskem letu.

(3)Dovoljenje za delo za sezonsko delo v primeru sklenjenega delovnega razmerja se izda na vlogo delodajalca brez kontrole trga dela, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 27. člena tega zakona. Če je delodajalec fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, se pri izdaji dovoljenja za delo upoštevata le pogoja iz 7. in 8. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona.

(4)Dovoljenje za delo za sezonsko delo v primeru sklenjene pogodbe o delu se izda na vlogo pravne ali fizične osebe iz prejšnjega odstavka, če je izpolnjen pogoj iz 8. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona.

(5)Dovoljenje za delo se lahko, v primeru sklenjenega delovnega razmerja, podaljša ali ponovno izda istemu ali drugemu delodajalcu, večkrat letno. Skupno trajanje veljavnosti enega ali več dovoljenj za delo, izdanih za istega tujca, ne sme presegati šestih mesecev v koledarskem letu.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko na podlagi mnenja zbornice, pristojne za kmetijstvo in gozdarstvo, da je prišlo do izrednih pridelovalnih pogojev (podaljšanje vegetacije), dovoljenje za delo podaljša za največ en mesec, v primeru sklenjene pogodbe o delu pa največ za 15 dni.

(1)Dovoljenje za delo tujih zastopnikov lahko pridobijo le samostojni podjetniki posamezniki ali pravne osebe, ustanovljene v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(2)Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za delo za zastopnika tujca, če:

1.je registriran najmanj šest mesecev in za obdobje zadnjih šestih mesecev izkaže pozitivni poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač, ali je registriran najmanj šest mesecev in je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti v višini več kot 10.000 evrov;

2.je v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine in poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela;

3.je zastopnik vpisan v ustreznem registru.

(3)Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki še nista registrirana več kot šest mesecev, lahko pridobita dovoljenje za delo za zastopnika, če izpolnjujeta naslednje pogoje:

1.v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru, izkaže lastništvo poslovnega prostora ali ustrezno najemno pogodbo, ali v primeru, ko poslovni prostor ni pogoj, izkaže lastništvo prostora ali ustrezno najemno pogodbo za prostor, kjer ima sedež;

2.izkaže investicijo v Sloveniji v višini najmanj 30.000 evrov za zagon družbe;

3.je zastopnik vpisan v ustreznem registru.

(4)Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki zaposluje do vključno deset delavcev, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za zastopnika družbe in eno dovoljenje za delo za zastopnika podružnice, ne glede na število podružnic.

(5)Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki zaposluje do vključno 50 delavcev, lahko pridobi dve dovoljenji za delo za zastopnika družbe in dve dovoljenji za delo za za­stopnika podružnice, ne glede na število podružnic.

(6)Tuji delodajalec, ki v Republiki Sloveniji posluje z eno ali več podružnicami, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za zastopnika posamezne podružnice, če podružnica zaposluje do vključno deset delavcev.

(7)Tuji delodajalec, ki v Republiki Sloveniji posluje z eno ali več podružnicami, lahko pridobi dve dovoljenji za delo za zastopnika posamezne podružnice, če podružnica zaposluje do vključno 50 delavcev.

(8)Dovoljenje za delo za zastopnika se izda za največ dve leti.

(9)Dovoljenje za delo se lahko ponovno izda, če pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.

(1)Usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev se izvaja na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, razen če drug zakon omogoča opravljanje usposabljanja in izpopolnjevanje brez sklenjenega delovnega razmerja.

(2)Usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev se lahko izvaja le na podlagi mnenja gospodarskega združenja, pristojne zbornice ali ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, ki tudi potrdi program usposabljanja in izpopolnjevanja.

(3)Če usposabljanje in izpopolnjevanje organizira gospodarsko združenje, pristojna zbornica ali ministrstvo, pristojno za področje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: organizator), mnenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno. V tem primeru organizator in delodajalec, pri katerem se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval, skleneta pisno pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja glede obveznosti in odgovornosti obeh pogodbenih strank pri izvajanju programa usposabljanja in izpopolnjevanja.

(4)Dovoljenje za delo se lahko izda na vlogo delodajalca ali pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, pri kateri se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval, za čas do enega leta. Kadar programa usposabljanja in izpopolnjevanja ni mogoče zaključiti v tem času, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ šest mesecev. Če se usposabljanje in izpopolnjevanje izvajata na področju medicine (specializacija), se dovoljenje za delo lahko izda za čas do dveh let, z možnostjo podaljšanja do zaključka specializacije.

(5)Tujec se lahko pod navedenimi pogoji le enkrat vključi v posamezni program usposabljanja in izpopolnjevanja.

(1)Usposabljanje tujih napotenih delavcev se lahko izvaja, če sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani ali če gre za poslovno‑tehnično sodelovanje ali pre­nos tehnologije.

(2)Usposabljanje tujih napotenih delavcev se izvaja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi pogodbe o usposabljanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba.

(3)Pogodba o usposabljanju vsebuje določila o plačilu, nastanitvi in prehrani napotenih delavcev ter program usposabljanja, ki ga potrdi pristojna zbornica ali združenje delodajalcev.

(4)Slovenska gospodarska družba tujim napotenim delavcem zagotovi najmanj minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu ter posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in po določbah kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca.

(5)Tuja gospodarska družba lahko na usposabljanje napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let.

(6)Dovoljenje za delo za napotene delavce iz prvega odstavka tega člena se izda na vlogo tuje gospodarske družbe.

(7)Minister, pristojen za delo, s soglasjem ministra, pristojnega za gospodarstvo, podrobneje določi kriterije o potrebni kapitalski povezanosti, vrsti poslovno‑tehničnega sodelovanja ali o prenosu tehnologije, pogoje, ki jih mora izpolnjevati pogodba iz tretjega odstavka tega člena s programom usposabljanja, ter kriterije za izdajo soglasja pristojne zbornice ali združenja delodajalcev po tem zakonu.

(8)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za samostojne podjetnike posameznike.

(1)Usposabljanje slovenskih delavcev lahko izvajajo tuji napoteni delavci v slovenskih gospodarskih družbah, če sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani ali če gre za poslovno‑tehnično sodelovanje ali prenos tehnologije.

(2)Usposabljanje slovenskih delavcev se izvaja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi pogodbe o usposabljanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba.

(3)Pogodba o usposabljanju vsebuje določila o plačilu, nastanitvi in prehrani napotenih delavcev ter program usposabljanja, ki ga potrdi pristojna zbornica ali združenje delodajalcev.

(4)Slovenska gospodarska družba tujim napotenim delavcem zagotovi najmanj minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu ter posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in po določbah kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca.

(5)Tuja gospodarska družba lahko na usposabljanje slovenskih delavcev napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let.

(6)Dovoljenje za delo za napotene delavce iz prvega odstavka tega člena se izda na vlogo slovenske gospodarske družbe.

(7)Minister, pristojen za delo, s soglasjem ministra, pristojnega za gospodarstvo, podrobneje določi kriterije o potrebni kapitalski povezanosti, vrsti poslovno‑tehničnega sodelovanja ali o prenosu tehnologije, pogoje, ki jih mora izpolnjevati pogodba iz tretjega odstavka tega člena s programom usposabljanja, ter kriterije za izdajo soglasja pristojne zbornice ali združenja delodajalcev po tem zakonu.

(8)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za samostojne podjetnike posameznike.

(1)Tuji delodajalci lahko z napotenimi delavci izvajajo čezmejne storitve s tržno prisotnostjo ali brez nje, v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)Tuji delodajalec lahko izvaja čezmejne storitve:

1.z napotitvijo svojih delavcev v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe z naročnikom iz Republike Slovenije, kateremu so storitve namenjene, ali

2.z napotitvijo svojih delavcev v organizacijsko enoto, s katero je tržno prisoten v Republiki Sloveniji.

(3)Tuji delodajalec lahko izvaja storitve z napotenimi delavci, ki so že najmanj eno leto zaposleni pri njem.

(4)Dovoljenje za delo se izda na vlogo tujega delodajalca, če so izpolnjeni pogoji po tem zakonu in če ni izkoriščena kvota delovnih dovoljenj iz 54. člena tega zakona.

(5)V času izvajanja storitev na ozemlju Republike Slovenije tuji delodajalec svojim napotenim delavcem zagotavlja najmanj minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, minimalnim letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu ter posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in po določbah kolektivnih pogodb, ki veljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

(6)V izjemnih primerih, ko je storitev posebnega pomena za državo, se lahko storitev izvaja daljši čas, kot je določen v prvem odstavku 39. člena ali prvem odstavku 40. člena tega zakona, ne glede na to, ali se zahteva tržna prisotnost. Pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenj za delo naročnik storitve na podlagi utemeljene obrazložitve pridobi pisno soglasje ministrstva, pristojnega za delo, ki v soglasju z ministrstvom, pristojnim za področje dejavnosti, odloči o utemeljenosti izvajanja storitve za daljši čas ter določi čas izvajanja storitve in število napotenih delavcev, ki bodo storitev izvajali.

(7)Minister, pristojen za delo, lahko v primerih, ko ni vzajemnosti (dejanska vzajemnost), prepove ali omeji čezmejno izvajanje storitev z napotenimi delavci na podlagi predhodno pridobljenega mnenja ministra, pristojnega za gospodarstvo, ali ministra, pristojnega za področje dejavnosti, pristojne zbornice in reprezentativnih sindikatov na ravni države, če bi nadaljnje izvajanje storitev negativno vplivalo na stanje zaposlenosti, možnost konkuriranja domačih ponudnikov na tujih trgih ali imelo druge škodljive posledice za trg dela.

(8)Obstoj vzajemnosti se domneva do dokaza o nasprotnem, v primeru dvoma je odločilno stališče ministra, pristojnega za delo.

(1)Tujemu delodajalcu, ki v Republiki Sloveniji ni tržno prisoten, se lahko za posameznega napotenega delavca enkrat ali večkrat v koledarskem letu izda dovoljenje za delo za izvajanje storitev z napotenimi delavci, pri čemer skupna veljavnost ne sme presegati treh mesecev, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače.

(2)Dovoljenje za delo se lahko pred iztekom veljavnosti podaljša za največ en mesec, če izvajalec in naročnik dokažeta, da se storitve zaradi objektivnih razlogov (višja sila, zamuda pri izvedbi del, ki so vezana na dela, določena v pogodbi, ipd.) niso mogle izvesti v dogovorjenem roku.

(1)Tujemu delodajalcu, ki je v Republiki Sloveniji tržno prisoten, se lahko dovoljenje za delo za izvajanje storitev z napotenimi delavci izda za čas do enega leta. Če mednarodna pogodba o socialni varnosti, ki zavezuje Republiko Slovenijo, omogoča podaljšanje statusa napotenega delavca, se lahko dovoljenje za delo za izvajanje storitev izda za čas, daljši od enega leta, ali se podaljša.

(2)Tuji delavec je lahko ponovno napoten na delo v Republiko Slovenijo po vmesni prekinitvi, ki traja toliko časa, kolikor je veljalo predhodno dovoljenje za delo, vendar ne več kot šest mesecev.

(1)Tujemu delodajalcu, ki je v Republiki Sloveniji tržno prisoten, se lahko dovoljenje za delo za gibanje oseb znotraj združb izda za čas do enega leta. Če mednarodna pogodba o socialni varnosti, ki zavezuje Republiko Slovenijo, omogoča podaljšanje statusa napotenega delavca ali če tujcu pristojni organ v državi tovrstni status podaljša, se lahko dovoljenje za delo za gibanje oseb znotraj združb izda za čas, daljši od enega leta, ali se podaljša.

(2)Tuji delodajalec lahko za potrebe opravljanja določenih nalog v organizacijski enoti, s katero je tržno prisoten v Republiki Sloveniji, napoti naslednje delavce:

1.osebe, ki bodo zasedale vodilni položaj, pa niso vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji kot zastopniki, in v glavnem upravljajo organizacijsko enoto pod splošnim nadzorom in s potrebnimi navodili upravnega odbora ali odbora delničarjev družbe ali podobno, kar vključuje: a)    vodenje organizacijske enote, sektorja ali pododdelka enote, b)    nadzor in kontrolo dela drugih nadzornih, poklicnih ali operativnih uslužbencev, c)    pooblastila za zaposlovanje in odpuščanje delavcev ali za druge kadrovske zadeve;

2.osebe, ki imajo posebno znanje, ki je bistvenega pomena za opravljanje dejavnosti organizacijske enote.

(1)Za tujca, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti, s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, lahko naročnik pridobi dovoljenje za delo za izvedbo pogodbenih storitev le v utemeljenih primerih, ko se zahteva specialistično znanje izvajalca storitve in če ni izkoriščena kvota delovnih dovoljenj iz 54. člena tega zakona.

(2)V primeru dvoma o upravičenosti izdaje dovoljenja za delo iz prejšnjega odstavka zavod odloči na podlagi mnenja, ki ga pridobi od pristojne zbornice, poklicnega združenja ali ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, ali drugega organa, ki ga ministrstvo pooblasti za izdajo mnenj.

(3)Dovoljenje za delo se lahko izda na vlogo naročnika storitve večkrat v koledarskem letu, vendar skupno največ za tri mesece.

(4)Kadar ni pogojev za sklenitev delovnega razmerja, se lahko za tujca, ki opravlja storitve na področju znanosti, kulture, športa, zdravstva in izobraževanja, dovoljenje za delo izda z veljavnostjo do enega leta.

(1)Tujci, ki izvajajo storitve iz 44., 45., 46. in 47. člena tega zakona, ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Storitve lahko izvajajo na podlagi potrdila o prijavi dela, ki jo je zavezanec za prijavo dolžan opraviti najkasneje dan pred začetkom izvajanja storitev, razen v primeru iz 47. člena tega zakona.

(2)Potrdilo o prijavi dela izda zavod na podlagi prijave dela zavezanca za prijavo dela.

(1)Tuji estradni umetniki, ki z zabavnim programom samostojno ali v okviru skupin nastopajo na prireditvah v Republiki Sloveniji, lahko svoje storitve izvajajo v enkratnem trajanju do sedem dni, vendar skupno največ 30 dni v koledarskem letu.

(2)Tuji poklicni ustvarjalci lahko storitve izvajajo na podlagi potrdila o prijavi dela enkrat ali večkrat v koledarskem letu, vendar skupno največ tri mesece v koledarskem letu.

(3)Tujci izvajalci cirkuških predstav in tuji delavci v zabaviščnih parkih lahko storitve izvajajo v času odobrenega izvajanja storitev.

(4)Zavezanec za prijavo dela je prireditelj ali naročnik storitev.

(1)Tuji delavci lahko izvajajo sejemske storitve v času postavljanja, opremljanja in razstavljanja opreme in predmetov v okviru sejemskih in razstavnih prireditev.

(2)Zavezanec za prijavo dela je tuji delodajalec, ki razstavlja svoje proizvode oziroma predmete.

(1)Storitve, vezane na dobavo blaga in servisiranje, so dovoljene v naslednjih primerih:

1.kadar so storitve, ki jih opravijo tuji delavci, povezane z dobavo in montažo strojev, naprav ali opreme, uvajanjem osebja naročnika oziroma demontažo strojev, naprav ali opreme,

2.ko gre za izvajanje rednih vzdrževalnih servisov, če so ti dogovorjeni v pogodbi o nakupu strojev, naprav ali opreme in jih opravljajo delavci, zaposleni pri proizvajalcu, ali

3.ko je dobavitelj na podlagi pogodbe o dobavi strojev, naprav ali opreme iz tujine dolžan na svoje stroške odpraviti napake na dobavljenih strojih, napravah ali opremi, če delo ne traja več kot sedem dni in zavezanec za prijavo prijavi delo tujcev.

(2)Zavezanec za prijavo dela je naročnik storitve.

(1)Interventne storitve se lahko izvajajo v primerih, ko je treba na zaprosilo naročnika, ki je lahko gospodarska družba, državni organ, lokalna skupnost ali pooblaščena organizacija, nemudoma zagotoviti storitve tujega izvajalca storitev zaradi odprave ali preprečitve gospodarske škode ter drugih posledic naravnih in drugih nesreč ali havarij, oziroma zaradi reševanja življenj ali ukrepov, potrebnih za preprečitev ogrožanja zdravja prebivalstva. Tuji izvajalci storitev so lahko delavci tuje pravne osebe ali ustrezno usposobljeni tujci.

(2)Izvajanje storitev po tem členu lahko traja največ 30 dni.

(3)Zavezanec za prijavo dela je naročnik storitve, ki delo tujcev prijavi najkasneje v treh dneh po prihodu tujcev v državo.

(1)Zavezanec za prijavo je dolžan opraviti prijavo dela tujcev, ki se zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji na podlagi določb tega zakona.

(2)Zavezanec za prijavo začetka dela in za odjavo dela tujca je:

1.delodajalec, ki s tujcem na novo sklene delovno razmerje,

2.pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem na novo sklene pogodbo o delu,

3.tuji delodajalec, ki izvaja storitve z napotenimi delavci,

4.tujec, ki se samozaposli, in

5.naročnik storitve v primeru izvajanja individualnih storitev.

(3)Prijava in odjava dela se opravi pri zavodu. Zavod zavezancu izda potrdilo o prijavi in odjavi dela tujca na predpisanem obrazcu.

(4)Če je zavezanec s tujcem sklenil pogodbo o zaposlitvi ali se je tujec samozaposlil, se kot prijava začetka dela tujca šteje prijava v socialno zavarovanje. Zavod v tem primeru potrdila o prijavi začetka dela ne izda.

(5)Prijava dela se opravi v času veljavnosti delovnega dovoljenja, in sicer v rokih iz 49. ali 50. člena tega zakona.

(6)Minister, pristojen za delo, predpiše obrazce za prijavo in odjavo dela ter dokazila k prijavi.

(1)Prijavo začetka dela tujca, ki pred izdajo delovnega dovoljenja ni imel dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan opraviti v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje.

(2)Zavezanec, ki zaradi objektivnih razlogov (na primer zaradi bolezni tujca, smrti ožjega družinskega člana, zamude pri začetku izvajanja storitev in podobno) v roku iz prejšnjega odstavka ne opravi prijave dela, mora v istem roku o tem pisno obvesti zavod in priložiti dokazila o razlogih za zamudo prijave začetka dela tujca. Zavod lahko na podlagi obrazložitve in dokazil zavezanca odobri poznejšo prijavo začetka dela tujca.

Prijavo začetka dela tujca, ki je pred izdajo delovnega dovoljenja že imel dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan opraviti v roku desetih dni od vročitve delovnega dovoljenja.

(1)Zavezanec je dolžan odjaviti delo tujca v primeru prenehanja delovnega razmerja s tujcem pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo. Ob odjavi dela tujca mora zavezanec vrniti dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo v skladu s 3. točko 53. člena tega zakona. Če zavezanec delovnega dovoljenja ne more vrniti, lahko namesto delovnega dovoljenja predloži pisno izjavo, da delovnega dovoljenja ne poseduje in da želi odjaviti delo tujca. Ob odjavi dela tujca mora zavezanec priložiti tudi dokazilo, da je delovno razmerje prenehalo in da je s tem dejstvom seznanjen tudi tujec. Zavod izda zavezancu potrdilo o odjavi dela, ki je podlaga za odjavo tujca iz socialnega zavarovanja.

(2)Če zavezanec ni vrnil dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo v roku iz 3. točke 53. člena tega zakona, lahko tujec, za katerega je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, zavodu predloži dokazilo, da je delovno razmerje prenehalo. Zavod o zahtevi tujca za odjavo dela tujca obvesti zavezanca za odjavo. Če zavezanec za odjavo v treh delovnih dneh zavodu ne predloži dokazila, da delovno razmerje ni prenehalo, zavod izda tujcu potrdilo o odjavi dela, ki je podlaga za odjavo tujca iz socialnega zavarovanja.

(3)Če zavezanec ni vrnil dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo v roku iz 3. točke 53. člena tega zakona, lahko zavod na podlagi ugotovitve pristojnega organa, da je delovno razmerje prenehalo, po uradni dolžnosti odjavi delo tujca.

(4)Tujca, za katerega je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, je mogoče odjaviti iz socialnega zavarovanja le, če je dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo prenehalo veljati v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 57. člena tega zakona.

(5)Zavezanec je dolžan odjaviti delo tujca v primeru prenehanja drugega pogodbenega razmerja s tujcem pred iztekom veljavnosti dovoljenja za delo. Za odjavo dela tujca se šteje vrnitev dovoljenja za delo v skladu s 3. točko 53. člena tega zakona. Odjava je mogoča tudi na podlagi pisne izjave zavezanca, da delovnega dovoljenja ne poseduje in da želi odjaviti delo tujca. Zavod izda zavezancu potrdilo o odjavi dela.

(1)Zavezanec za prijavo ves čas izvajanja dela hrani potrdilo o prijavi dela na sedežu poslovanja. Če prijava dela temelji na delovnem dovoljenju, je zavezanec dolžan potrdilo o prijavi dela hraniti enako dolgo kakor druge predpisane dokumente.

(2)V primeru izgube delovnega dovoljenja ali potrdila o prijavi dela izda zavod zavezancu njegov prepis ali kopijo.

Zavezanec za prijavo iz drugega odstavka 48. člena tega zakona je dolžan vrniti delovno dovoljenje, če s tujcem iz kakršnih koli razlogov ne sklene delovnega ali drugega pogodbenega razmerja ali če delovno ali drugo pogodbeno razmerje preneha pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo, organu, ki ga je izdal, v roku:

1.15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje tujcu, ki pred tem ni imel dovoljenja za prebivanje, če tujec ne nastopi zaposlitve ali dela;

2.deset dni od vročitve dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo za tujca, ki ima dovoljenje za prebivanje, če tujec ne nastopi zaposlitve ali dela;

3.tri delovne dni od prenehanja delovnega ali drugega pogodbenega razmerja s tujcem.

(1)Glede na stanje in predvidena gibanja na trgu dela lahko vlada v skladu z migracijsko politiko letno določi kvoto delovnih dovoljenj (v nadaljnjem besedilu: kvota), s katero omeji število tujcev na trgu dela.

(2)Kvoto vladi predlaga minister, pristojen za delo, ob predhodni pridobitvi mnenja Ekonomsko‑socialnega sveta.

(3)Vlada lahko s kvoto delovnih dovoljenj omeji izdajo delovnih dovoljenj za posamezne ali za vse oblike zaposlovanja in dela tujcev, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za prebivanje, razen za tujce, ki se v Republiki Sloveniji zaposlujejo ali opravljajo delo na podlagi mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(4)Vlada lahko poleg kvote določi tudi omejitve števila samozaposlenih tujcev ter omejitve in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali z določenih regionalnih območij, kadar je to utemeljeno z javnim redom, javno varnostjo, javnim zdravjem, splošnim gospodarskim interesom ali stanjem ter predvidenim gibanjem na trgu dela.

(5)V primeru mednarodnih razpisov, ki jih razpišejo državni organi, lahko vlada določi, da se delovna dovoljenja izdajo zunaj kvote oziroma brez preverjanja stanja na trgu dela.

(1)Prepovedi zaposlovanja in dela tujcev veljajo v vseh primerih izdaje dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo, če je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev delodajalcu, tujemu delodajalcu, naročniku storitve, pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, ali je prepovedano zaposlovanje in delo tujcu.

(2)Prepovedi zaposlovanja in dela tujcev iz šestega, osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena veljajo tudi v primeru vloge za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo. Prepovedi zaposlovanja in dela tujcev iz desetega in enajstega odstavka tega člena veljajo tudi v primeru vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja.

(3)Delodajalcu, tujemu delodajalcu, naročniku storitve ali pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev in se izdaja dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo zavrne na podlagi ugotovitve zavoda iz uradnih evidenc, da v roku 15 dni od izdaje dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo še ni bila vložena vloga za izdajo dovoljenja za prebivanje tujca ali da zavezanec za prijavo začetka dela tujca ni vrnil dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo, na podlagi katerega ni bila opravljena prijava dela. Prepoved velja do vložitve vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje ali prenehanja veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo v skladu s 57. členom tega zakona.

(4)Delodajalcu, tujemu delodajalcu, naročniku storitve ali pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne:

1.če mu je bila pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 70., 71., 77. ali 78. členu tega zakona ali za prekršek zaposlovanja na črno v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno – tri leta od pravnomočnosti odločbe;

2.če mu je bila pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 68., 75. ali 79. členu tega zakona – dve leti od pravnomočnosti odločbe;

3.če mu je bila pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 80. ali 83. členu tega zakona – eno leto od pravnomočnosti odločbe.

(5)Delodajalcu, tujemu delodajalcu, naročniku storitve ali pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne:

1.če mu je bila pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 1., 2., 8., 9., 12., 20. ali 21. točki prvega odstavka, po drugem ali tretjem odstavku 229. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB‑F, 103/07, 45/08 – ZArbit) – tri leta od pravnomočnosti odločbe;

2.če mu je bila pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 2., 5., 6., 8., 10., 13. ali 14. točki prvega odstavka, po drugem ali tretjem odstavku 230. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB‑F, 103/07, 45/08 – ZArbit) – dve leti od pravnomočnosti odločbe;

3.če mu je bila pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 10. ali 12. točki prvega odstavka, po drugem ali tretjem odstavku 231. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ura­dni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB‑F, 103/07, 45/08 – ZArbit) – eno leto od pravnomočnosti odločbe.

(6)Delodajalcu, tujemu delodajalcu, naročniku storitve ali pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, je za deset let prepovedano zaposlovanje in delo tujcev in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne, če je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno ali kršitve pravic iz socialnega zavarovanja.

(7)Tujemu delodajalcu se zavrnejo vloge za izdajo dovoljenj za delo za izvajanje storitev pri pravnih ali fizičnih osebah, registriranih za opravljanje dejavnosti, ki jim je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev.

(8)Za dve leti je prepovedana izdaja dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo za tujca, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po tem zakonu ali za prekršek zaposlovanja na črno v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.

(9)Če pristojni organ s pravnomočno odločbo ali sodbo ugotovi, da je delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, zlorabila namen izdaje dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo ali na njegovi podlagi izdano dovoljenje za prebivanje, je delodajalcu, pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, prepovedano zaposlovanje in delo tujcev za deset let od dneva pravnomočnosti odločbe ali sodbe.

(10)Če pristojni organ s pravnomočno odločbo ali sodbo ugotovi, da je tujec zlorabil namen izdaje delovnega dovoljenja ali na njegovi podlagi izdano dovoljenje za prebivanje, je tujcu prepovedano zaposlovanje in delo v Republiki Sloveniji za pet let od dneva pravnomočnosti odločbe ali sodbe.

(11)Če je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je bilo dokazilo o izobrazbi, ki ga je tujec predložil v postopku izdaje delovnega dovoljenja, ponarejeno, je tujcu prepovedano zaposlovanje in delo v Republiki Sloveniji za pet let od dneva pravnomočnosti odločbe.

(12)Če je bilo v postopku izdaje delovnega dovoljenja ugotovljeno, da je delodajalec vlogi priložil neresnično izjavo o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 27. člena ali 1. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona, se izdaja delovnega dovoljenja zavrne in je delodajalcu prepovedano zaposlovanje in delo tujcev za obdobje devetih mesecev od dokončnosti odločbe, izdane na podlagi neresničnih podatkov.

Postopek izdaje dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo se prekine na podlagi obvestila pristojnega državnega organa:

1.o vložitvi pravnomočne obtožnice zoper delodajalca, tujega delodajalca, naročnika storitve, pravno ali fizično osebo, registrirano za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno ali kršitev pravic iz socialnega zavarovanja, in sicer do pravnomočne odločitve sodišča;

2.o izrečeni kazni za prekršek, ker pravna ali fizična oseba, pri kateri se opravlja inšpekcijski nadzor, na zahtevo inšpektorja za delo ni dala pisnega pojasnila, dokumentacije oziroma izjave v zvezi s predmetom inšpekcijskega nadzora, in sicer do prejema obvestila pristojnega državnega organa, da je pravna ali fizična oseba, pri kateri se opravlja inšpekcijski nadzor, predložila vse potrebno za uspešno izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(1)Delovno dovoljenje preneha veljati:

1.s potekom časa, za katerega je bilo izdano,

2.s pridobitvijo pravice do prostega dostopa na slovenski trg dela,

3.če je razveljavljeno,

4.v primeru smrti tujca.

(2)Osebno delovno dovoljenje preneha veljati tudi, če se tujec odpove osebnemu delovnemu dovoljenju.

(3)Dovoljenje za zaposlitev in dovoljenje za delo prenehata veljati tudi:

1.če tujec pridobi osebno delovno dovoljenje,

2.z odjavo dela tujca na zavodu v primeru iz 51. člena tega zakona.

(4)V primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo na podlagi prejšnjega odstavka, če odjave dela tujca ne opravi zavezanec za odjavo, zavod o prenehanju veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo obvesti delodajalca, kateremu je bilo dovoljenje izdano.

(1)Osebno delovno dovoljenje se razveljavi:

1.če tujec iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona, ki v Republiki Sloveniji še nima urejenega prebivanja, v roku 15 dni od vročitve osebnega delovnega dovoljenja ne zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje in tujec v času odločanja o razveljavitvi še ni zaprosil za izdajo dovoljenja za prebivanje ali če tujec iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona v šestih mesecih po izdaji osebnega delovnega dovoljenja ni prijavljen v socialno zavarovanje ter v času odločanja o razveljavitvi ni prijavljen v socialno zavarovanje;

2.če je tujcu po zakonu, ki ureja prebivanje tujcev, vloga za izdajo dovoljenja za prebivanje zavrnjena ali zavržena ali je postopek ustavljen ali mu je dovoljenje za prebivanje razveljavljeno ali mu preneha veljati iz naslednjih razlogov: a)    tujcu je bilo odpovedano prebivanje v Republiki Sloveniji, b)    tujcu je bila v Republiki Sloveniji izrečena pravnomočna kazen izgona tujca iz države ali mu je druga država članica EU izrekla pravnomočno odločitev o izgonu, zaradi katerega bo prisilno odstranjen iz Republike Slovenije, ali c)    tujec se je odrekel dovoljenju za prebivanje;

3.če se tujec iz 2. ali 3. točke drugega odstavka 22. člena tega zakona v roku šestih mesecev od izdaje osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let ni prijavljen v socialno zavarovanje in v času odločanja o razveljavitvi ni prijavljen v socialno zavarovanje;

4.če je samozaposleni tujec z osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo enega leta izbrisan iz poslovnega registra in se v roku 30 dni od izbrisa ni ponovno vpisal v poslovni register in v času odločanja o razveljavitvi ni vpisan v poslovni register;

5.če tujec iz prvega odstavka 23. člena tega zakona izgubi status prosilca za mednarodno zaščito, status osebe z začasno zaščito, status žrtve trgovine z ljudmi, status žrtve nezakonitega zaposlovanja ali status osebe s subsidiarno zaščito;

6.če pristojni organ s pravnomočno odločbo ali sodbo ugotovi, da je tujec zlorabil namen izdaje osebnega delovnega dovoljenja ali na njegovi podlagi izdano dovoljenje za prebivanje.

(2)Dovoljenje za zaposlitev se razveljavi:

1.če delodajalec ali tujec v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za zaposlitev ne zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje in delodajalec ali tujec v času odločanja o razveljavitvi še ni zaprosil za izdajo dovoljenja za prebivanje;

2.če je tujcu po zakonu, ki ureja prebivanje tujcev, vloga za izdajo dovoljenja za prebivanje zavrnjena ali zavržena ali če je postopek ustavljen ali če tujcu dovoljenje za prebivanje preneha veljati;

3.če je tujcu pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 67. členu tega zakona, ker je opravljal delo, za katero mu ni bilo izdano delovno dovoljenje;

4.če zavezanec za prijavo ne opravi prijave začetka dela tujca v roku iz 49. ali 50. člena tega zakona in ne vrne dovoljenja za zaposlitev v predpisanem roku ter v času odločanja o razveljavitvi tujec ni prijavljen v socialno zavarovanje;

5.če pristojni organ s pravnomočno odločbo ali sodbo ugotovi, da je tujec oziroma delodajalec zlorabil namen izdaje dovoljenja za zaposlitev ali na njegovi podlagi izdano dovoljenje za prebivanje;

6.če je s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je bilo dokazilo o izobrazbi tujca, na podlagi katerega je bilo izdano delovno dovoljenje, ponarejeno.

(3)Dovoljenje za delo se razveljavi:

1.če delodajalec ali tujec v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za delo ne zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje in delodajalec ali tujec v času odločanja o razveljavitvi še ni zaprosil za izdajo dovoljenja za prebivanje;

2.če je tujcu po zakonu, ki ureja prebivanje tujcev, vloga za izdajo dovoljenja za prebivanje zavrnjena ali zavržena ali če je postopek ustavljen ali če tujcu dovoljenje za prebivanje preneha veljati;

3.če je tujcu pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 67. členu tega zakona, ker je opravljal delo, za katero mu ni bilo izdano delovno dovoljenje;

4.če zavezanec za prijavo ne opravi prijave začetka dela tujca v roku iz 49. ali 50. člena tega zakona in ne vrne dovoljenja za delo v predpisanem roku ter v času odločanja o razveljavitvi tujec ni prijavljen v socialno zavarovanje ali še ni opravil prijave začetka dela tujca na zavodu;

5.če je tujec, ki je zastopnik družbe ali samostojnega podjetnika, izbrisan iz ustreznega registra;

6.če pristojni organ s pravnomočno odločbo ali sodbo ugotovi, da je tujec, delodajalec, tuji delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ali naročnik storitve zlorabil namen izdaje dovoljenja za delo ali na njegovi podlagi izdano dovoljenje za prebivanje.

(4)Zavod o dokončni odločbi o razveljavitvi delovnega dovoljenja takoj obvesti pristojni organ, ki je izdal dovoljenje za prebivanje, in organ, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona. V primeru razveljavitve dovoljenja za zaposlitev v skladu s 3., 4., 5. in 6. točko drugega odstavka tega člena in v primeru razveljavitve dovoljenja za delo v skladu s 3., 4., 5. in 6. točko prejšnjega odstavka zavod o dokončni odločbi o razveljavitvi delovnega dovoljenja obvesti tudi tujca, za katerega je bilo dovoljenje izdano.

(1)Za nadzor nad izvajanjem zakona je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za delo).

(2)Pobudo za inšpekcijski nadzor lahko da katera koli pravna ali fizična oseba, po uradni dolžnosti pa zavod v primeru suma kršitve tega zakona.

(3)Zavod v postopku odločanja o izdaji ali o razveljavitvi delovnega dovoljenja in o soglasju k modri karti EU od pristojnega nadzornega organa pridobi podatek o pravnomočno zaključenih postopkih o prekršku zoper tujca, ki vplivajo na zaposlovanje in delo tujcev po tem zakonu.

(4)Inšpektorat za delo in Carinska uprava Republike Slovenije o pravnomočno zaključenih postopkih o prekrških zoper delodajalca, pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, ki vplivajo na zaposlovanje in delo tujcev po tem zakonu, tekoče obveščata zavod, ki vodi evidenco o prekrških delodajalca, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov.

(5)Državni in drugi organi in organizacije, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za ugotavljanje nepravilnosti pri izvajanju tega zakona, so dolžni medsebojno sodelovati in na zahtevo inšpektorata za delo temu brezplačno posredovati podatke.

(1)Tujec, delodajalec, tuji delodajalec, naročnik storitve v primeru izvajanja individualnih storitev in pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu, so dolžni sodelovati s pristojnimi nadzornimi organi in jim omogočiti dostop do vseh razpoložljivih dokazil, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo zaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji.

(2)Tujec je dolžan hraniti kopijo osebnega delovnega dovoljenja na mestu, kjer dela, in ga na zahtevo pristojnega nadzornega organa predložiti kot dokazilo v postopku.

(3)Če je delovno dovoljenje izdano na vlogo delodajalca, pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu, je ta dolžna sodelovati v postopku nadzora z vso zahtevano dokumentacijo, en izvod delovnega dovoljenja pa stalno hraniti na sedežu poslovanja, ali na vsakokratnem delovišču na terenu, kadar se dejavnost izvaja izven sedeža.

(4)Delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu, je dolžna hraniti vso dokumentacijo v zvezi z delom in plačilom tujca še pet let po prenehanju zaposlitve ali dela tujca v Republiki Sloveniji.

(5)Navodila za izvajanje določb tega člena predpiše minister, pristojen za delo.

(1)Za vloge, spise in dejanja, opravljena po tem zakonu, se plačuje taksa po zakonu, ki ureja upravne takse.

(2)Takso je dolžan plačati vlagatelj.

(1)V zvezi z izdajanjem delovnih dovoljenj napotenim tujim delavcem, ki na čezmejni način izvajajo storitve v Republiki Sloveniji, se zaračuna nadomestilo za posebne stroške.

(2)Posebni stroški se zaračunajo tuji gospodarski družbi, slovenski gospodarski družbi in tujemu delodajalcu za stroške, ki nastanejo zavodu v postopku izdajanja delovnih dovoljenj v zvezi s preverjanjem pogojev iz 36., 37. in 38. člena tega zakona in z vodenjem evidence po tem zakonu.

(3)Višino posebnih stroškov predpiše minister, pristojen za delo, na predlog zavoda.

(4)Prihodki od plačil posebnih stroškov so vir prihodkov zavoda.

Za namen odločanja o izdaji ali razveljavitvi delovnih dovoljenj, o soglasjih v postopkih izdaje modre karte EU, spremljanja stanja na trgu dela in za znanstvenoraziskovalne in statistične namene zavod vodi evidence o tujcih, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnih dovoljenj ali prijav dela, o delodajalcih, tujih delodajalcih, pravnih ali fizičnih osebah, registriranih za opravljanje dejavnosti, ki s tujci sklepajo pogodbe o delu, in o naročnikih storitev, pri katerih so tujci zaposleni ali delajo na podlagi delovnih dovoljenj ali prijav dela.

(1)Evidenca o tujcih vsebuje naslednje podatke:

1.osebno ime ter priimek ob rojstvu;

2.spol;

3.dan, mesec in leto rojstva;

4.EMŠO, če je tujcu določena;

5.kraj in država rojstva;

6.državljanstvo;

7.zadnje stalno ali začasno prebivališče v tujini ali v Republiki Sloveniji (država, kraj, ulica in hišna številka);

8.sedanje stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (kraj, ulica in hišna številka);

9.podatek o prijavi in odjavi dela tujca, datum prenehanja delovnega ali drugega pogodbenega razmerja;

10.vrsto in številko potne listine, datum in kraj izdaje ter njeno veljavnost;

11.vrsto dovoljenja za prebivanje, datum izdaje ter njegovo veljavnost;

12.vrsto delovnega dovoljenja, datum izdaje ter njegovo veljavnost;

13.vrsto in področje izobraževanja;

14.poklic po standardni klasifikaciji poklicev;

15.posebna znanja, in

16.delovne izkušnje.

(2)Evidenca o delodajalcih, evidenca o pravnih ali fizičnih osebah, registriranih za opravljanje dejavnosti, ki s tujci sklepajo pogodbe o delu, in evidenca o naročnikih storitev vsebuje podatke o:

1.firmi in imenu podružnic v Republiki Sloveniji ali imenu fizične osebe;

2.sedežu in naslovih podružnic v Republiki Sloveniji ali sedežu ali naslovu fizične osebe;

3.nosilcih kmetijskih gospodarstev in članih kmetije, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev;

4.matični številki;

5.davčni številki;

6.zastopnikih, in

7.delovnih dovoljenjih, datumu izdaje ter njihovi veljavnosti.

(3)Evidenca o tujih delodajalcih vsebuje podatke o:

1.firmi;

2.sedežu;

3.odgovorni ali kontaktni osebi tujega delodajalca v času izvajanja storitve v Republiki Sloveniji in o njegovem prebivališču, in

4.delovnih dovoljenjih, datumu izdaje ter njihovi veljavnosti.

(4)Podatki iz evidenc iz tega člena se hranijo dve leti po poteku veljavnosti delovnega dovoljenja in se nato arhivirajo.

(5)Minister, pristojen za delo, predpiše način obdelave podatkov iz evidenc iz tega člena glede na vrsto in število veljavnih in izdanih delovnih dovoljenj in število soglasij k modri karti EU ter način posredovanja teh podatkov ministrstvu, pristojnemu za delo.

(1)Zavod lahko brezplačno zbira in evidentira (obdeluje) podatke, ki jih potrebuje za izvajanje tega zakona, iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

1.ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o EMŠO tujca, o vloženih vlogah za izdajo dovoljenja za prebivanje, o izdanih dovoljenjih za prebivanje, o namenih, za katere so bila izdana dovoljenja za začasno prebivanje, o dovoljenjih za prebivanje, ki so prenehala veljati, in o prijavljenih prebivališčih, če ministrstvo ta podatek o tujcu vodi;

2.Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, o registraciji ali vpisu in o prenehanju ali izbrisu samostojnih podjetnikov posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, osebnih in kapitalskih družb, glavni in stranski dejavnosti, zastopnikih in o izbrisu zastopnikov, katerim je bilo izdano dovoljenje za delo za zastopnika družbe, deležih družbenikov ter o poslovanju delodajalca;

3.ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, o nosilcih kmetijskih gospodarstev in članih kmetije, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev;

4.Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o tujcih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova dela na podlagi delovnega dovoljenja;

5.davčnega organa o obračunanih plačah ter o poravnanih davkih in prispevkih iz naslova zaposlitve in dela;

6.pristojnega organa o pravnomočnih sodbah, sklepih ali odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem, njihovim odgovornim osebam, pravnim ali fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti, in tujcem, na podlagi katerih so določene prepovedi zaposlovanja in dela tujcev po tem zakonu.

(2)Zavod lahko zbirko podatkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka 64. člena tega zakona na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, poveže z zbirkami podatkov iz prejšnjega odstavka.

Inšpektorat za delo lahko izreče globo za prekrške po tem zakonu v kateri koli višini znotraj predpisanega razpona.

Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje za prekršek tujec, ki opravlja delo, za katero mu ni bilo izdano delovno dovoljenje (četrti odstavek 6. člena).

(1)Z globo od 2.100 evrov do 20.900 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki mu zakon dovoljuje opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem, ki nima osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let ali nima prostega dostopa na slovenski trg dela (peti odstavek 6. člena).

(2)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu ali drugo civilnopravno pogodbo s tujcem, ki nima prostega dostopa na trg dela ali osebnega delovnega dovoljenja (šesti odstavek 6. člena).

(1)Z globo od 2.100 evrov do 20.900 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu ali drugo civilnopravno pogodbo s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja (prvi odstavek 10. člena).

(2)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 4.200 evrov do 20.900 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v času trajanja delovnega razmerja tujca odjavi iz socialnega zavarovanja (prvi odstavek 12. člena).

(2)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 2.100 evrov do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne zagotovi minimalnih bivanjskih ali higienskih standardov (prvi odstavek 13. člena).

(2)Z globo od 500 evrov do 1.500 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 1.000 evrov do 2.500 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost s sedežem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, zavezanec za prijavo, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji, ki ne prijavi začetka izvajanja storitve (prvi odstavek 18. člena).

(2)Z globo od 500 evrov do 1.500 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 200 evrov do 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik zavezanec za prijavo, ki ne prijavi začetka opravljanja storitve (drugi odstavek 18. člena).

(1)Z globo od 2.100 evrov do 20.900 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v času veljavnosti delovnega razmerja zaposli tujca na drugem delovnem mestu ali skrajša poln delovni čas na čas, krajši od polnega delovnega časa, glede na razpisano delovno mesto, na podlagi katerega je bilo izdano delovno dovoljenje (četrti odstavek 25. člena).

(2)Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.100 evrov do 20.900 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne zago­tovi delovnopravnih pogojev iz četrtega odstavka 36. člena, četrtega odstavka 37. člena ali petega odstavka 38. člena tega zakona.

(2)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.100 evrov do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek naročnik storitve – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zavezanec za prijavo, ki ne prijavi začetka izvajanja storitve (prvi odstavek 43. člena).

(2)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 4.200 evrov do 20.900 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zavezanec za prijavo, ki ne prijavi začetka dela tujca (prvi odstavek 49. člena).

(2)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, zavezanec za prijavo, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 210 evrov do 630 evrov se kaznuje za prekršek posameznik zavezanec za prijavo, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 4.200 evrov do 20.900 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zavezanec za prijavo, ki ne prijavi začetka dela tujca (50. člen).

(2)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, zavezanec za prijavo, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 420 evrov do 1.260 evrov se kaznuje za prekršek posameznik zavezanec za prijavo, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 4.200 evrov do 20.900 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne vrne delovnega dovoljenja tujca, s katerim ni sklenil delovnega ali pogodbenega razmerja, ali je delovno razmerje prenehalo ali pogodba o delu prenehala veljati pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo (53. člen).

(2)Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 2.100 evrov do 12.520 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne omogoči dostopa do vseh razpoložljivih dokazov, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo zaposlitev ali delo tujca (prvi odstavek 60. člena).

(2)Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 420 evrov do 630 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 210 evrov do 420 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo od 210 evrov do 420 evrov se kaznuje za prekršek tujec, ki ne predloži kopije osebnega delovnega dovoljenja na poziv nadzornega organa (drugi odstavek 60. člena).

(1)Z globo od 630 evrov do 4.200 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne hrani delovnega dovoljenja na sedežu podjetja, ali na vsakokratnem delovišču na terenu, kadar se dejavnost izvaja izven sedeža (tretji odstavek 60. člena).

(2)Z globo od 210 evrov do 630 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.100 evrov do 12.520 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne shrani dokumentacije v zvezi z delom in plačilom tujca (četrti odstavek 60. člena).

(2)Z globo od 210 evrov do 630 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 210 evrov do 420 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev – ZZDT-1 (Uradni list RS, št. 26/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)O vlogah, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, se odloči po tem zakonu, če je to za stranko ugodneje.

(2)Delovna dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi do poteka njihove veljavnosti.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka delovno dovoljenje preneha veljati, če po uveljavitvi tega zakona nastopi kateri od razlogov za prenehanje veljavnosti iz 57. člena tega zakona.

Prepovedi zaposlovanja in dela tujcev za delodajalce, ki jim je bilo zaposlovanje in delo tujcev prepovedano po šestem, sedmem ali osmem odstavku 7. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00, 101/05 in 52/07), veljajo do izteka rokov, določenih v 7. členu Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00, 101/05 in 52/07).

(1)Ministri, pristojni za delo, prostor ter zdravje, izdajo podzakonski akt iz 13. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Minister, pristojen za delo, izda podzakonske akte iz osmega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 18. člena, tretjega odstavka 19. člena, sedmega odstavka 36. člena, sedmega odstavka 37. člena, šestega odstavka 48. člena, petega odstavka 60. člena in petega odstavka 64. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00, 101/05, 52/07 in 76/07 – uradno prečiščeno besedilo).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Pravilnik o kriterijih za dodatno izobraževanje v gospodarski družbi (Uradni list RS, št. 52/06),

-        Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev (Uradni list RS, št. 37/08 in 28/09) in

-        Navodilo za obdelavo in posredovanje podatkov o tujcih, ki se zaposlijo in delajo na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/08), uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih aktov po tem zakonu, če niso v nasprotju s tem zakonom.

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Določbe 25. točke 4. člena, četrtega odstavka 23. člena in 31. člena se začnejo uporabljati z dnem, ko se začne uporabljati zakon, ki ureja prebivanje tujcev, s katerim se določajo postopki za izdajo modre karte EU in dovoljenja za začasno prebivanje žrtvi nezakonitega zaposlovanja. Določbe 3. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 9. člena ter drugega odstavka 15. člena tega zakona se v delu, ki se nanaša na vizum za dolgoročno bivanje – vizum D, začnejo uporabljati z dnem, ko se začne uporabljati zakon, ki ureja prebivanje tujcev in določa postopke za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje. Določba 15. točke drugega odstavka 5. člena se v delu, ki se nanaša na malo delo, začne uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja malo delo.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) vsebuje naslednjo končno določbo: »42. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-C (Uradni list RS, št. 100/13) vsebuje naslednjo končno določbo: »28. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. marca 2014.«.