Neuradno prečiščeno besedilo obsega izvirni predpis in spremembe: ZSRR-2A, ZSRR-2B, ZDU-1O.
43 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se s tem zakonom določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.
(1)Nosilci odločanja na vseh teritorialnih ravneh pri izvajanju tega zakona sodelujejo v skladu z načelom partnerstva.
(2)Občine, združenja gospodarskih dejavnosti, samoupravne narodne skupnosti ter nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: razvojni partnerji) se pri uresničevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- »endogena regionalna politika« je del regionalne politike, ki je usmerjen v uresničevanje teritorialnih razvojnih ciljev in se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud razvojnih regij po načelu od spodaj navzgor;
- »indeks razvojne ogroženosti« je relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi utežitve kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti;
- »območno razvojno partnerstvo« je pogodbeno, javno‑zasebno interesno sodelovanje razvojnih partnerjev na določenem območju;
- »dogovor za razvoj regije« je dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir ter viri financiranja, pri čemer imajo prednost pri uvrščanju v dogovor projekti za doseganje razvojne specializacije razvojne regije;
- »razvojna specializacija« je med razvojnimi partnerji dogovorjena primerjalna prednost razvojne regije pred drugimi razvojnimi regijami, upoštevajoč razvojne in prostorske potenciale ter globalne priložnosti;
- »razvojni potenciali« vključujejo finančni in fizični kapital v gospodarskem smislu ter okoljski in družbeni kapital; slednji vključuje kategorije človeškega, socialnega in kulturnega kapitala;
- »regijska razvojna mreža« je oblika pogodbenega povezovanja ključnih razvojnih institucij za uresničevanje razvojnih prioritet razvojne regije, ob upoštevanju razvojne specializacije razvojne regije;
- »regijski projekt« je razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete razvojne regije in izkorišča njene razvojne potenciale; od lokalnega projekta se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike v okviru razvojne regije oziroma širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje;
- »regionalna politika« je strukturna politika, ki obsega razvojne dejavnosti in programe za doseganje skladnega regionalnega razvoja in se izvaja z ukrepi endogene regionalne politike ter z usklajevanjem razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj na podlagi teritorialnega razvojnega dialoga;
- »regionalna razvojna agencija« je pravna oseba v večinski javni lasti, ki opravlja splošne razvojne naloge v razvojni regiji;
- »regionalni razvojni program« je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni;
- »sektorski projekt« je razvojni projekt, ki uresničuje program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na področju dela ministrstva in ima tudi pomemben vpliv na uresničevanje razvojne prioritete v razvojni regiji;
- »teritorialni razvojni dialog« je način razreševanja razvojnih problemov in usklajevanja razvojnih odločitev, ki poteka med različnimi teritorialnimi ravnimi.
Za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja so pristojne država in občine.
(1)Programsko obdobje za izvajanje regionalne politike je enako obdobju vsakokratne finančne perspektive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), kot je določeno s strategijo razvoja Slovenije in zakonodajo EU.
(2)Regionalna politika se načrtuje z naslednjimi medsebojno usklajenimi dokumenti:
- strategija razvoja Slovenije,
- državni strateški prostorski akt,
- program državnih razvojnih prioritet in investicij,
- programski dokumenti na mednarodni in državni ravni,
- regionalni in območni razvojni programi ter
- dogovori za razvoj regij.
(1)Temeljna funkcionalna teritorialna enota za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja je razvojna regija (v nadaljnjem besedilu: regija), ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti interesno sodelovanje razvojnih partnerjev.
(2)Regija obsega občine, ki so vključene v teritorialno enoto NUTS 3 v okviru statistične teritorialne členitve Republike Slovenije, določene z Uredbo Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 342 z dne 18. decembra 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1319/2013/EU).
(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko najmanj eno leto pred začetkom novega programskega obdobja mejna občina v regiji prestopi v sosednjo regijo, če s tem soglaša večina občin z večino prebivalstva regije, v katero občina prestopa. Za prestop mejne občine čez mejo kohezijske regije, ki se lahko opravi najmanj štiri leta pred začetkom programskega obdobja, je poleg soglasja večine občin z večino prebivalstva sosednje regije, v katero občina prestopa, potrebno tudi soglasje ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister).
(1)Za izvajanje kohezijske politike EU in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država, se razvojne regije povezujejo v kohezijske regije.
(2)Kohezijske regije se ujemajo z enotami na ravni NUTS 2, te pa so določene v Uredbi 1319/2013/EU.
(3)Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije.
(4)Vsaka regija v kohezijski regiji ima v razvojnem svetu kohezijske regije pet predstavnikov, ki jih imenuje svet regije iz 10.a člena tega zakona.
(5)Razvojni svet kohezijske regije sodeluje pri sprejemanju odločitev in daje predhodno soglasje o vsebini in izvajanju programov EU, ki vplivajo na razvoj kohezijske regije ter opravlja druge naloge, povezane z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država. Strokovne in administrativno-tehnične naloge za razvojni svet kohezijske regije opravlja državni organ, pristojen za regionalno politiko.
(6)Vlada z uredbo določi način delovanja razvojnega sveta kohezijske regije.
(1)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s strategijo razvoja Slovenije in strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi cilje in usmeritve za pripravo regionalnih razvojnih programov.
(2)S programom državnih razvojnih prioritet in investicij vlada podrobneje opredeli, z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, programe in instrumente regionalne politike.
(črtan)
Državni organ, pristojen za regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je pristojen za opravljanje naslednjih strokovnih in upravnih nalog na področju regionalnega razvoja:
- skrb za izvajanje tega zakona in zagotavljanje strokovne pomoči regionalnim razvojnim agencijam (v nadaljnjem besedilu: RRA),
- vodenje regionalne politike,
- usklajevanje predlogov dogovorov za razvoj posameznih regij, predlaganje odločitev vladi iz njene pristojnosti in vodenje teritorialnega razvojnega dialoga,
- dodeljevanje finančnih spodbud v okviru izvajanja programov spodbujanja skladnega regionalnega razvoja s svojega delovnega področja,
- vodenje evidence RRA,
- zagotavljanje raziskovalnih podlag na področju regionalnega razvoja in skrb za prenos dobrih praks,
- priprava predlogov odločitev, ki jih vlada sprejema za uresničevanje ustanoviteljskih pravic Republike Slovenije v javnem skladu, namenjenem spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja,
- obdelava podatkov o državnih razvojnih spodbudah v regijah in vzpostavitev ter vzdrževanje informacijskega sistema za regionalni razvoj,
- opravljanje drugih nalog v skladu z zakonom.
(1)Javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad), lahko na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz njihove pristojnosti. Sklad dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz svojega namenskega premoženja in sredstev državnega proračuna po postopku dodelitve sredstev, določenem s predpisi, ki urejajo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna. Zoper odločbo sklada o finančni spodbudi ni pritožbe.
(2)Sklad lahko ustanavlja kapitalske družbe in vlaga kapital v druge pravne osebe na podlagi pisnega soglasja ustanovitelja. Skupni obseg zadolženosti sklada ne sme preseči enainpolkratnik kapitala sklada. Sklad zaključi izterjavo kredita, ko je vsota poplačil dolžnika večja ali enaka vsoti glavnice, pogodbenih obresti in morebitnih stroškov izterjave, če je izvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno izvedel dejanje izterjave. Če je to za sklad gospodarno, lahko s svojimi dolžniki v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, sklepa poravnave.
(3)Sklad vzpostavlja in izvaja regijske garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne sheme, ki se izvajajo na ravni celotne regije (v nadaljnjem besedilu: regijske finančne sheme). Na podlagi pogodbe med skladom in izvajalcem regijske finančne sheme, s katero se opredelijo pogoji financiranja, lahko sklad dodeli svoja sredstva v upravljanje izvajalcu regijske finančne sheme, ki ga izbere na javnem razpisu. Sklad ne sme prenesti na izvajalca regijske finančne sheme sredstev, ki jih je sam prejel v upravljanje. Med merili javnega razpisa sklad kot osnovno merilo upošteva izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov in daje prednost subjektom z višjim deležem javnega vpliva. Sredstva regijske garancijske sheme niso del premoženja izvajalca regijske garancijske sheme.
(4)Naloge iz prvega in tretjega odstavka tega člena sklad opravlja na podlagi javnega pooblastila.
(5)Sklad razpolaga s premoženjem, ki je v lasti sklada.
(6)Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne sklade, odloča o prerazporeditvah med postavkami poslovnega in finančnega načrta sklada minister do višine sredstev, ki jih določa ustanovitveni akt sklada.
(7)Član nadzornega sveta sklada se razreši pred potekom mandata, če ni več zaposlen v instituciji, ki ga je predlagala, ali če razrešitev predlaga predlagatelj imenovanja.
(8)Prosta denarna sredstva, ki so potrebna za izvajanje spodbud sklada v obdobju do enega leta, sme sklad nalagati pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. Prosta denarna sredstva, potrebna za izvajanje spodbud v obdobju kasnejšem od enega leta, sme sklad nalagati v naslednje finančne instrumente:
- vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija, Banka Slovenija, država članica Evropske unije oziroma država članica OECD, mednarodna vladna finančna organizacija ali izdajatelj, za katerega jamči ena od teh oseb,
- depozite pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa,
- obveznice in delnice, s katerimi se trguje v prvi kotaciji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,
- depozite v prvorazredni banki v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,
- na podračunu pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.
(9)Vrednost posamezne vrste naložb iz prejšnjega odstavka ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti namenskega premoženja:
- naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz tretje alineje prejšnjega odstavka ne smejo skupno preseči 5 % vrednosti namenskega premoženja,
- naložbe v depozite iz četrte alineje prejšnjega odstavka ne smejo preseči skupno 40 % vrednosti namenskega premoženja, pri čemer naložbe pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 10 % vrednosti namenskega premoženja,
- naložbe na transakcijskih računih skupaj ne smejo presegati 3 % namenskega premoženja.
Razvojne odločitve na ravni regije in kohezijske regije sprejemajo:
- razvojni svet regije,
- svet regije, in
- razvojni svet kohezijske regije.
(1)Razvojni svet regije (v nadaljnjem besedilu: svet) je organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v regiji.
(2)Člani sveta so:
- predstavniki občin,
- predstavniki gospodarskih, obrtnih in drugih zbornic ter združenj s področja gospodarstva v regiji (v nadaljnjem besedilu: predstavniki gospodarstva) in
- predstavniki nevladnih organizacij v regiji. Število predstavnikov občin v svetu mora biti enako številu predstavnikov gospodarstva. Število predstavnikov nevladnih organizacij ne sme biti večje od polovice in ne manjše od četrtine števila predstavnikov občin. Število članov sveta in sestavo določi svet regije z dvotretjinsko večino vseh članov. Vsakemu območju upravne enote v regiji je treba zagotoviti najmanj enega člana sveta. Kandidate za predstavnike občin predlaga občinski svet izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev. Kandidate za predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij predlagajo njihovi organi oziroma organi zbornic in nevladnih organizacij, ki imajo sedež v regiji. Glasuje se za skupno listo, ki jo predlaga svet regije in je potrjena, če je zanjo glasovala večina občinskih svetov, ki predstavljajo večino prebivalk in prebivalcev vseh občin v regiji. Mandat sveta je enak programskemu obdobju. Člana sveta, ki med mandatom preneha izpolnjevati pogoje za imenovanje v svet po tem zakonu, svet zamenja, ko zamenjavo predlaga organ, ki je člana predlagal. Mandat nadomestnega člana traja od sprejema sklepa do izteka mandata sveta.
(3)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka imenuje območno razvojno partnerstvo v regiji, v kateri je oblikovano, in narodna skupnost v regiji, v kateri živi, po enega dodatnega predstavnika v svet.
(4)Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je navzočih več kot polovica članov sveta.
(5)Člani sveta na prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika, ki predstavlja in zastopa svet.
(1)Svet ima naslednje naloge:
- vodi in usmerja pripravo regionalnega razvojnega programa in ga sprejme,
- na področju regionalnega razvoja sodeluje z regijami drugih držav,
- sklepa dogovore za razvoj regije,
- sodeluje v teritorialnem razvojnem dialogu,
- spremlja izvajanje regionalnega razvojnega programa in dogovorov za razvoj regije in
- opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom.
(2)Svet sprejema odločitve na seji z večino glasov navzočih članov. Glasovi predstavnikov občin v svetu se štejejo dvojno. Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta in večina članov sveta, predstavnikov občin.
(3)Odločitev sveta o regionalnem razvojnem programu in dogovoru za razvoj regije mora naknadno potrditi svet regije, ki ga sestavljajo vsi župani v regiji in predsednik sveta samoupravne narodne skupnosti v regiji, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost. Delo sveta regije ureja poslovnik, ki ga sprejme svet regije z dvotretjinsko večino.
(4)Na sejo sveta se vabi predstavnik ministrstva, ki nima pravice glasovanja.
(5)Za pripravo predlogov odločitev v postopku priprave in izvajanja regionalnega razvojnega programa na prioritetnih področjih razvoja v regiji imenuje svet odbore, ki jih sestavljajo predstavniki regijske razvojne mreže, zunanji strokovnjaki, predstavniki občin, izpostav državnih organov in drugih institucij, ki delujejo v regiji in so pomembne za njen razvoj. Odbore sveta vodi RRA.
(6)Svet podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela s poslovnikom. S poslovnikom se določi tudi način ugotavljanja in preprečevanja nasprotja interesov pri delu in pri odločanju sveta.
(1)Z regionalnim razvojnim programom se uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in ocenijo viri za njihovo uresničevanje.
(2)Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del vsebuje analizo regionalnih razvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in prednosti regije, razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju ter določitev razvojne specializacije regije. Programski del pa vsebuje programe za spodbujanje razvoja v regiji s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter določi sistem spremljanja, vrednotenja in organiziranosti izvajanja regionalnega razvojnega programa.
(3)Regionalni razvojni program se sprejme za programsko obdobje iz 5. člena tega zakona in mora biti usklajen s strategijo razvoja Slovenije.
(4)Regionalni razvojni program sprejme svet najpozneje decembra leta pred letom, v katerem se konča prejšnje programsko obdobje.
(5)Vlada z uredbo predpiše minimalno obvezno metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi način spremljanja in vrednotenja njegovih učinkov.
(1)Pri pripravi regionalnih razvojnih programov, dogovorov za razvoj regij in ukrepov regionalne politike se upoštevajo specifične potrebe za razvoj območij, kjer živijo pripadniki avtohtonih narodnih skupnosti in romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Država lahko samoupravne narodne skupnosti pooblasti za opravljanje določenih nalog s tega področja iz državne pristojnosti.
(2)V državnem proračunu se vsako leto določijo nepovratne finančne spodbude za hitrejši razvoj območij, kjer živi romska skupnost.
(3)V državnem proračunu se vsako leto določijo nepovratne finančne spodbude za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti in hitrejši razvoj območij, kjer živita.
(4)Finančne spodbude v državnem proračunu iz prejšnjega odstavka se dodelijo na podlagi programa spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, ki ga za programsko obdobje pripravi narodna skupnost v sodelovanju z RRA, Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti in ministrstvom, pristojnim za regionalni razvoj. Program spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti sprejme Vlada.
(1)Regionalni razvojni program se uresničuje z dogovorom za razvoj regije, ki ga skleneta ministrstvo in svet in velja do izteka obdobja trajanja vključenih projektov ali nadomestitve z novim dogovorom za razvoj regije. Dogovor za razvoj regije podpišeta predsednik sveta in minister.
(2)Pri pripravi dogovora za razvoj regije se upošteva načelo skladnega razvoja vseh območij v regiji.
(3)Dogovor za razvoj regije vključuje regijske projekte in sektorske projekte.
(4)Dogovor za razvoj regije mora upoštevati usmeritve ter javnofinančne in časovne okvire za pripravo programskega proračuna države ter že sprejete proračune države in občin.
(5)Postopek priprave dogovora za razvoj regije se začne po sprejetju regionalnega razvojnega programa s povabilom ministrstva razvojnemu svetu regije za pripravo in podpis dogovora (v nadaljnjem besedilu: povabilo). Na podlagi povabila pripravi RRA osnutek dogovora za razvoj regije, ki vključuje regijske in sektorske projekte ter ga pošlje ministrstvu. Predlog projekta za uvrstitev v dogovor RRA preveri glede izpolnjevanja pogojev in točkuje po merilih. Ministrstvo seznani z osnutkom dogovora pristojna ministrstva ter organizira in vodi usklajevanje med razvojno regijo in pristojnimi ministrstvi, ki se opredelijo o regijskih projektih prek teritorialnega razvojnega dialoga. V okviru teritorialnega razvojnega dialoga pridobi ministrstvo od pristojnih ministrstev predloge dodatnih sektorskih projektov po razvojnih regijah, ki uresničujejo program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na njegovem delovnem področju in tudi pomembno vplivajo na uresničevanje razvojnih prioritet v regiji. Do predloga sektorskega projekta, ki ga predlaga pristojno ministrstvo, se opredeli razvojni svet regije tako, da opredeli njegov pomen za doseganje ključnih razvojnih ciljev regije in ga vključi oziroma ne vključi v dopolnjen osnutek dogovora za razvoj regije. Regijski in sektorski projekti se uvrščajo v dogovor za razvoj regije s soglasjem razvojnega sveta regije, pristojnega ministra in ministra. Projekti iz dogovora se razvrščajo po prioriteti in izvajajo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. Po izvedenem postopku se sredstva lahko dodelijo brez javnega razpisa z neposredno sklenitvijo pogodbe.
(1)Regije se povezujejo za pripravo in izvajanje medregijskih projektov in skupnih razvojnih programov, ki imajo razvojni učinek na več regij in zahtevajo kritično maso razvojnih potencialov.
(2)Za projekte in programe iz prejšnjega odstavka se sprejme poseben dogovor za razvoj območja več regij, za katerega se smiselno uporabljajo določbe 15. člena tega zakona.
(1)Območno razvojno partnerstvo se lahko oblikuje na sklenjenem območju več občin v eni ali več regijah. Medsebojna razmerja med razvojnimi partnerji na območni ravni se določijo z dogovorom. Ta določi sestavo organov območnega razvojnega partnerstva, ki vključujejo predstavnike občin, združenj gospodarskih dejavnosti, nevladnih organizacij in posameznikov iz območnega razvojnega partnerstva. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o oblikovanju in delovanju sveta.
(2)Območno razvojno partnerstvo pripravi območni razvojni program v sodelovanju z RRA.
(3)Območni razvojni programi so sestavni deli regionalnih razvojnih programov vključenih regij.
V regiji se opravljajo v javnem interesu naslednje splošne razvojne naloge:
- priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji,
- priprava dogovorov za razvoj regije,
- izvajanje regijskih projektov in sodelovanje pri izvajanju postopkov javnih razpisov, javnih naročil in javno‑zasebnega partnerstva v okviru teh projektov,
- sodelovanje in podpora pri delovanju sveta, sveta regije, regijske razvojne mreže in območnih razvojnih partnerstev,
- obveščanje, splošno svetovanje, popis projektnih idej ter usmerjanje razvojnih partnerjev v regiji pri oblikovanju, prijavi na razpise in izvedbi regijskih projektov,
- prenos znanja in dobrih praks regionalnega razvoja ter
- pomoč pri izvajanju regijskih finančnih shem iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, kadar jih izvaja sklad.
(1)V regiji se opravljajo v javnem interesu tudi naslednje razvojne naloge države:
- izvajanje regijske finančne sheme,
- izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij,
- dejavnost upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, sofinancirana iz evropskih skladov,
- spodbujanje in razvoj podjetništva ter kulture inovativnosti,
- promocija regije in spodbujanje investicij v regiji,
- izvajanje regijskih programov internacionalizacije gospodarstva,
- prostorsko planiranje na regionalni ravni in
- druge podobne regijske dejavnosti, sheme in projekti po odločitvi pristojnega ministrstva po zakonu, ki določa delovna področja ministrstev, in ob soglasju ministrstva.
(2)Za izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka se izvede postopek javnega razpisa, na podlagi katerega pristojni minister podeli javno pooblastilo izbrani pravni osebi, ki izkaže usposobljenost za opravljanje teh nalog, če ni z zakonom, ki ureja posamezno nalogo, določeno drugače. Med merili javnega razpisa se upoštevajo izkušnje in usposobljenost za izvajanje nalog. Pooblaščena pravna oseba se vključi v regijsko razvojno mrežo.
(3)Naloge iz osme alineje prvega odstavka tega člena in izvajalci razvojnih nalog države, ki se v regiji opravljajo v javnem interesu, se objavijo na spletni strani ministrstva.
(1)Za opravljanje nalog iz 18. člena tega zakona izbere svet regije RRA za programsko obdobje z javnim razpisom, ki ga vodi občina, iz katere je predsednik sveta regije, razen če svet regije ne določi druge občine, ob upoštevanju pogojev iz tretjega odstavka tega člena in meril, ki dajejo prednost subjektom z višjim deležem javnega vpliva iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, daljšim obdobjem delovanja na področju spodbujanja razvoja in z boljšimi referencami pri pripravi regijskih projektov. Besedilo javnega razpisa pred objavo potrdi svet regije. Občina je upravičena do povračila stroškov vodenja javnega razpisa iz državnega proračuna. Medsebojna razmerja med svetom regije in RRA se določijo s pogodbo.
(2)Kadar RRA na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz prvega odstavka 25. člena tega zakona izvaja instrumente programa spodbujanja konkurenčnosti po šestem odstavku 25. člena tega zakona ali po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) daje ministrstvo predhodno soglasje k izbiri RRA.
(3)RRA mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- je pravna oseba z večinskim javnim vplivom na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali ustanoviteljskega deleža in z večinskim občinskim vplivom v okviru javnega vpliva (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba v večinski javni lasti),
- ima strokovno usposobljene kadre za opravljanje splošnih razvojnih nalog v regiji,
- izkaže, da je del regijske razvojne mreže in pokriva območje celotne regije,
- predloži strategijo izvajanja splošnih razvojnih nalog v regiji,
- izkaže, da ima sklenjeno pogodbeno razmerje z območnim razvojnim partnerstvom o razdelitvi splošnih razvojnih nalog v regiji, če je v regiji oblikovano območno razvojno partnerstvo,
- izkaže, da ima sklenjeno pogodbeno razmerje z drugimi pravnimi osebami v večinski javni lasti o razdelitvi splošnih razvojnih nalog v regiji, če na podlagi sklepa sveta skupno opravlja splošne razvojne naloge v regiji.
(4)RRA se vpiše v evidenco RRA, ki jo vodi ministrstvo.
(5)Kadar več pravnih oseb v večinski javni lasti na podlagi sklepa sveta skupno opravlja splošne razvojne naloge v regiji, lahko skupaj izpolnijo pogoje iz druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena. Naziv RRA uporablja nosilna institucija, odločbe o vpisu v evidenco pa izda ministrstvo za posamezen del vsem sodelujočim institucijam.
(6)Nadzor nad opravljanjem nalog RRA izvajata svet regije in ministrstvo. Ministrstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela RRA ter izpolnjevanjem pogojev iz tretjega odstavka tega člena. O izsledkih svojih ugotovitev ministrstvo obvesti svet. Če ministrstvo ugotovi, da RRA ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco RRA pri ministrstvu ali opravlja naloge v neskladju z zakonom, jo opozori na nepravilnosti in določi rok za njihovo odpravo. Če RRA v določenem roku ne odpravi nepravilnosti, jo ministrstvo izbriše iz evidence RRA. RRA izgubi status RRA z dnem izdaje odločbe o izbrisu iz evidence RRA. Če je RRA izbrisana iz evidence RRA, opravlja do izbire nove RRA naloge podpore pri delovanju sveta in sveta regije ter nujno potrebne naloge s področja regionalnega razvoja občina, katere predstavnik je predsednik sveta regije, razen če svet regije ne določi druge občine. Občina je upravičena do povračila stroškov opravljanja teh nalog iz državnega proračuna.
(7)Izvoljeni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti v organu upravljanja, nadzora ali zastopanja v RRA.
(8)Minister s pravilnikom podrobneje določi način vodenja evidence RRA, minimalne pogoje za opravljanje nalog RRA, obvezne elemente pogodbe o opravljanju nalog, način oblikovanja in delovanja območnega razvojnega partnerstva in regijske razvojne mreže, merila in normative za financiranje splošnih razvojnih nalog v regiji ter splošne pogoje za opravljanje razvojnih nalog države v regiji.
(1)Naloge RRA iz 18. člena tega zakona se financirajo iz proračunov občin in državnega proračuna, ob upoštevanju števila upravičenih zaposlenih na splošnih razvojnih nalogah na regionalni ravni, glede na število prebivalcev in število občin v regiji. Podrobnejša merila iz prejšnjega stavka in normative določi minister s pravilnikom iz osmega odstavka 20. člena tega zakona. Sofinanciranje iz državnega proračuna se določi s pogodbo, ki jo za programsko obdobje skleneta ministrstvo in RRA na podlagi ocene vrednosti splošnih razvojnih nalog na regionalni ravni v višini 60 odstotkov potrebnih sredstev na letni ravni. Plačilo po pogodbi se izvede glede na dejansko opravljeno delo.
(2)Pravne osebe, ki skupno opravljajo posamezne splošne razvojne naloge iz 18. člena tega zakona, so sopodpisnice pogodbe iz prvega odstavka tega člena.
(3)Financiranje izvajanja razvojnih nalog države iz 19. člena tega zakona se določi s pogodbo med izvajalcem in pristojnim ministrstvom, glede na dejansko opravljeno delo.
Ukrepi endogene regionalne politike so:
- sofinanciranje regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij,
- dodatni ukrepi za obmejna problemska območja,
- dodatni začasni ukrepi razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo,
- prenos državnega premoženja v razvojne namene,
- nujni ukrepi regionalne politike,
- drugi ukrepi, ki se določijo z zakonom, državnim proračunom ter poslovnim in finančnim načrtom sklada.
(1)Sredstva za sofinanciranje regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij se zagotovijo z državnim proračunom v skladu z javno finančnimi zmožnostmi in dogovorjenimi prioritetami v finančnih načrtih pristojnih ministrstev.
(2)Pri zagotavljanju skupnega obsega sredstev za sofinanciranje regijskih projektov v posamezni regiji se upoštevajo upravičenost v okviru razvojnih politik, število prebivalstva in stopnja razvitosti regije.
(3)Minister določi s pravilnikom za programsko obdobje seznam regij, razvrščenih po stopnji razvitosti. Pri tem razvrščanju se uporablja indeks njihove razvojne ogroženosti.
(1)Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine po tem zakonu so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10‑kilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000. Med obmejna problemska območja se uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po zakonu, ki ureja financiranje občin, manjši od 0,90, če mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Vlada z uredbo natančneje določi merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila.
(2)Obmejna problemska območja so prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski uporabniki upoštevajo obmejna problemska območja pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki jih izvajajo na območju cele države. Del finančnih sredstev namenijo za vlagatelje iz obmejnih problemskih območij ali določijo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.
(3)V okviru finančnih načrtov ministrstva in sklada se za obmejna problemska območja pripravijo posebni ukrepi in sheme državnih pomoči na področjih:
- priprave razvojnih projektov in krepitve razvojnega menedžmenta ter
- ustvarjanja novih delovnih mest s spodbujanjem investicij podjetij.
(4)V okviru politike razvoja podeželja se sredstva za izvajanje ukrepov za območja iz prvega odstavka tega člena dodelijo skladno z 12. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15).
(5)Do finančnih spodbud iz tega člena ni upravičeno obmejno problemsko območje, ki sočasno prejema razvojno pomoč v obliki enakih regionalnih spodbud po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15) ali na podlagi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo.
(1)Ne glede na 23. in 24. člen tega zakona lahko vlada sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore (v nadaljnjem besedilu: dodatni ukrepi) za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo, pod pogojem, da z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati gospodarskih razmer. Doseganje kritične meje ugotavlja ministrstvo na ravni upravnih enot.
(2)Sočasno s sprejemom dodatnih ukrepov vlada določi obdobje in problemsko območje za njihovo izvajanje. Kot problemsko se praviloma določi območje, na katerem je že organizirano območno razvojno partnerstvo ali druga oblika teritorialne organiziranosti razvojnih partnerjev. Na problemskem območju mora živeti zadostno število prebivalcev.
(3)Problemska območja z visoko brezposelnostjo so prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski uporabniki pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki se izvajajo na območju cele države, upoštevajo problemska območja z visoko brezposelnostjo in namenijo del finančnih sredstev za vlagatelje iz teh območij ali na javnih razpisih določijo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.
(4)V okviru kohezijske politike se prednostna obravnava zagotavlja s strani organov upravljanja operativnih programov z neposredno potrditvijo projektov in s posebnimi merili v javnih razpisih za izbor projektov iz problemskih območij z visoko brezposelnostjo, v skladu s pravili kohezijske politike. Za izvedbo projektov so odgovorna pristojna ministrstva.
(5)V okviru politike razvoja podeželja se dodeljujejo sredstva za izvajanje dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena v okviru dejavnosti lokalnih akcijskih skupin, skladno z 12. členom Zakona o kmetijstvu.
(6)Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo se v okviru dodatnih ukrepov pripravi program spodbujanja konkurenčnosti, ki se financira iz posebne proračunske postavke ministrstva. Za pripravo in izvedbo programa spodbujanja konkurenčnosti je odgovorno ministrstvo. Instrumente programa spodbujanja konkurenčnosti izvajajo območno razvojno partnerstvo, RRA in ministrstvo, skladno s programom spodbujanja konkurenčnosti. Kadar se z instrumenti programa spodbujanja konkurenčnosti izvajajo razvojne naloge države iz 19. člena tega zakona, jih izvajajo pravne osebe, ki imajo javno pooblastilo pristojnega ministra iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(7)Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo se ne more določiti območje, ki sočasno prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15).
(8)Ne glede na prejšnji odstavek se območje, ki prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15) v okviru razvojnih politik obravnava enako kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo po tem zakonu.
Vlada z uredbo podrobneje predpiše:
- pogoje, merila in postopek sofinanciranja regijskih projektov (23. člen),
- stopnjo, pri kateri registrirana brezposelnost doseže kritično mejo (prvi odstavek 25. člena),
- merila za ugotavljanje zadostnega števila prebivalcev na problemskem območju (drugi odstavek 25. člena),
- pogoje, merila in postopek financiranja dodatnih ukrepov za problemska območja z visoko brezposelnostjo (25. člen).
(1)Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: spodbuda za zaposlovanje) lahko uveljavlja delodajalec ali delodajalka, ki ima sedež in dejansko izvaja dejavnost v problemskem območju z visoko brezposelnostjo ali, v primerih ko opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ ali druga predpisana evidenca, stalno ali začasno prebivališče v problemskem območju z visoko brezposelnostjo ter tam dejansko izvaja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).
(2)Delavec, za katerega se lahko uveljavlja spodbuda za zaposlovanje, je prikrajšani delavec, kot ga opredeljuje Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. junija 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(3)Delodajalcu, ki zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju z visoko brezposelnostjo, se za tega delavca, za obdobje enega leta, kot enkratna pomoč, povrnejo plačani prispevki delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije.
(4)Delodajalcu, ki zaposli delavca invalida iz drugega odstavka tega člena na problemskem območju z visoko brezposelnostjo, se za tega delavca, za celotno obdobje, ko je delavec zaposlen, povrnejo plačani prispevki delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije.
(5)Spodbuda za zaposlovanje ni združljiva s subvencijo za zaposlitev, dodeljeno delodajalcu za namene spodbujanja zaposlovanja v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja za to osebo.
(6)Spodbuda za zaposlovanje se lahko sešteva z eventualnimi drugimi pomočmi za namen spodbujanja zaposlovanja, vendar skupna vsota ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči po pravilih državnih pomoči.
(7)Do spodbude za zaposlovanje iz tega člena v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso upravičena podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter delodajalci iz dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena Uredbe 651/2014/EU. Spodbuda za zaposlovanje iz tega člena ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. V trenutku izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico. Določbe tega člena ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.
(8)Vlada z uredbo podrobneje predpiše kriterije in pogoje ter način uveljavljanja spodbude za zaposlovanje.
(1)Do ustrezne ureditve vsebine davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v zakonih, ki urejata obdavčitev dohodkov pravnih in fizičnih oseb, se priznajo davčne olajšave, določene v tem členu tega zakona.
(2)Delodajalec iz prvega odstavka 27. člena tega zakona, ki je hkrati zavezanec ali zavezanka (v nadaljevanju: zavezanec) po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15) in zavezanec po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15), ki dosega dohodek iz dejavnosti, ki najmanj za dobo dvanajstih mesecev zaposli delavca iz drugega odstavka
27. člena tega zakona, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca (bruto plača in obvezni prispevki delodajalca za socialno varnost), vendar največ v višini davčne osnove in do maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Zavezanec je upravičen do te spodbude pod pogoji, opredeljenimi v Uredbi 651/2014/EU. Ta odstavek se ne uporablja za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena Zakona o dohodnini.
(3)Spodbuda za zaposlovanje iz tretjega in četrtega odstavka 27. člena tega zakona in davčna olajšava za zaposlovanje iz prejšnjega odstavka se lahko seštevata, vendar njuna vsota, skupaj z eventualnimi drugimi pomočmi za namen spodbujanja zaposlovanja, ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči po pravilih državnih pomoči.
(4)Do davčne olajšave za zaposlovanje po tem členu v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso upravičena podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter delodajalci iz dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena Uredbe 651/2014/EU. Davčna olajšava za zaposlovanje iz tega člena ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. V času izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico. Določbe tega člena ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.
(5)Zavezanec lahko za investiranje v obdobju iz drugega odstavka 25. člena tega zakona uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva, razen v opremo in neopredmetena sredstva iz drugega in tretjega odstavka 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in iz drugega in tretjega odstavka 66.a člena Zakona o dohodnini, vendar le za investicije v problemskem območju z visoko brezposelnostjo in največ v višini davčne osnove in do maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Ta odstavek se ne uporablja za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena Zakona o dohodnini.
(6)Znižanje davčne osnove po prejšnjem odstavku se izključuje z znižanjem davčne osnove po 55.a členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 66.a členu Zakona o dohodnini ter znižanje davčne osnove po prvem odstavku se izključuje z znižanjem davčne osnove po 55.b in 56. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 61.a in 62. členu Zakona o dohodnini.
(7)Znižanje davčne osnove za investiranje v skladu s tem členom lahko uveljavlja tudi zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi finančnega najema z obvezo nakupa sredstev po izteku pogodbe.
(8)Zavezanec mora ohraniti investicijski projekt v problemskem območju z visoko brezposelnostjo in ne sme odsvojiti sredstva, za katera je uveljavil olajšavo za investiranje po tem členu, najmanj pet let po zaključku investicije, če gre za veliko podjetje in najmanj tri leta po zaključku investicije, če gre za srednje veliko ali malo podjetje.
(9)Če zavezanec odsvoji ali prenese iz problemskega območja z visoko brezposelnostjo sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo za investiranje po tem členu, pred iztekom rokov iz prejšnjega odstavka, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev, za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo. Za ugotavljanje odsvojitve ali prenosa se uporabljajo določbe osmega in devetega odstavka 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in sedmega odstavka 66.a člena Zakona o dohodnini.
(10)Do olajšave za investiranje iz tega člena v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso upravičena podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter zavezanci iz dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena in 13. členu Uredbe 651/2014/EU. Olajšava za investiranje iz tega člana ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. V času izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico. Določbe tega člena ne veljajo za podjetje, ki je na zadevnem območju prenehalo z enako ali podobno dejavnostjo v Evropskem gospodarskem prostoru pod pogoji, določenimi v točki d 13. člena Uredbe 651/2014/EU, in za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.
(11)Za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva po tem členu se ne šteje nakup prevozne opreme v sektorju transporta.
(12)Zavezanec, ki želi izkoristiti olajšavo za investiranje iz tega člena, mora prispevati k investiciji lastna sredstva najmanj v višini 25 odstotkov vrednosti investicije.
(13)Pomoč po tem členu se lahko sešteva z ukrepi za namen spodbujanja zaposlovanja, vendar le do najvišje dovoljene pomoči po pravilih državnih pomoči.
(14)Vlada z uredbo podrobneje predpiše kriterije in pogoje ter način uveljavljanja davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje iz tega člena.
(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in občin, se lahko premičnine in nepremičnine države (v nadaljnjem besedilu: premoženje) s pogodbo brezplačno prenese v last občinam in javnim skladom, katerih ustanovitelj je občina, z namenom uporabe tega premoženja v razvojne namene.
(2)Ministrstvo začne postopek brezplačnega prenosa premoženja občinam in javnim skladom (v nadaljnjem besedilu: prenos) na pobudo prejemnika, regionalne razvojne agencije, državnega organa, ki upravlja premoženje ali na lastno pobudo. V postopku prenosa ministrstvo preveri, ali bo premoženje uporabljeno v razvojne namene, ali upravljavec in prejemnik premoženja soglašata s prenosom ter ali je izpolnjen kriterij:
- da bo prenos prispeval k ohranjanju ali ustvarjanju novih delovnih mest ali
- da obstaja drug ugoden merljiv učinek prenosa na izboljšanje stanja okolja ali oskrbo prebivalstva ali gospodarstva občine z razvojno infrastrukturo.
(3)Premoženje, ki je predmet prenosa, se prenese po ocenjeni vrednosti. Naročnik cenitve je upravljavec premoženja, stroške cenitve pa krije občina. Cenitev premoženja se ne opravi, če upravljavec premoženja iskustveno oceni, da je vrednost premoženja nižja od 5.000 eurov.
(4)Pogodba o prenosu mora vsebovati:
- natančen opis premoženja, ki se prenaša,
- navedbo občine, na katero se premoženje prenese,
- navedbo, da gre za brezplačen prenos,
- vrednost premoženja, ki je predmet prenosa,
- navedbo namena prenosa,
- natančen opis razvojnih namenov, v katere se vlaga premoženje, z dinamiko izvajanja,
- opis, kako bo preneseno premoženje uporabljeno,
- obveznost prejemnika, da na zahtevo ministrstva poroča o uporabi premoženja,
- klavzulo, da celotne stroške sklenitve pogodbe nosi občina,
- določbo o obligacijsko pravni prepovedi odsvojitve nepremičnine vsaj za pet let z ustrezno pogodbeno kaznijo za primer kršitve,
- intabulacijsko klavzulo,
- zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim si Republika Slovenija ob kršitvi pogodbe izgovori odkupno pravico, na podlagi katere lahko zahteva povratno prodajo nepremičnine za ceno, ki ne presega vlaganja v to nepremičnino, zmanjšano za amortizacijo.
(5)Na predlog ministrstva sprejme vlada sklep o prenosu in potrdi besedilo pogodbe o prenosu.
(6)Postopek prenosa se konča z vpisom novo nastalega premoženjskega stanja v ustrezne uradne evidence ali registre ali pa z odločitvijo, da se ustavi.
(7)Postopek prenosa se s sklepom ministra ustavi, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega in petega odstavka tega člena.
(8)Za nadzor in spremljanje izvajanja določil pogodbe o prenosu je odgovorno ministrstvo.
(9)Ministrstvo vzpostavi in vodi evidenco o opravljenih prenosih ter o tem poroča vladi.
(1)Občinam, podjetjem in posameznikom se lahko dodeli finančna spodbuda kot nujni ukrep regionalne politike v posebnih nepredvidljivih okoliščinah, do katerih pride zaradi:
- invalidnosti, daljše bolezni, ali smrti nosilca dejavnosti, če je prejemnik spodbude posameznik,
- socialne ogroženosti prejemnika spodbude in članov njegove družine, če je prejemnik spodbude posameznik,
- posledic naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti in ki so nastale brez krivde prejemnika spodbude ter zaradi katerih je bila povzročena ali grozi hujša škoda ali je začasno oteženo poslovanje ali pomembno zmanjšana vrednosti osnovnih sredstev, ali
- izjemno negativnega delovanja trga, ki je prizadel širše geografsko območje ali panogo, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude.
(2)Finančno spodbudo iz prejšnjega odstavka lahko dodeli ministrstvo po prostem preudarku iz sredstev državnega proračuna na podlagi vloge brez javnega razpisa za odpravo posledic nepredvidljivih okoliščin iz prejšnjega odstavka v najnujnejšem obsegu.
(3)Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podrobni opis in utemeljitev nujnega ukrepa ter nepredvidljivih okoliščin iz prvega odstavka tega člena ter višino potrebne finančne spodbude. Kadar iz vloge izhaja, da je vlagatelj, ki prosi za finančno spodbudo, podjetje, mora biti vloga pripravljena v skladu z uredbo iz prvega odstavka 31. člena tega zakona tako, da omogoča dodelitev pomoči za tekoče poslovanje po pravilu »de minimis«.
(4)Vlogo iz drugega odstavka tega člena obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja zakonskih pogojev in v primeru, ko gre za finančno spodbudo podjetju, skladnost s shemo državnih pomoči »de minimis«.
(5)Komisijo imenuje minister. Kadar iz vloge izhaja, da je vlagatelj, ki prosi za finančno spodbudo, podjetje, mora biti en član komisije predstavnik ministrstva, pristojnega za finance. Seje sklicuje predsednik, ki je predstavnik ministrstva. Administrativne, pripravljalne in druge naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko pisno pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 30 dni. Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.
(6)Po mnenju komisije iz prejšnjega odstavka, da vloga izpolnjuje vse pogoje za dodelitev finančne spodbude, lahko ministrstvo na predlog vlagatelja izda potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev in se smejo na odgovornost vlagatelja začeti dela na projektu, če je ta del nujnega ukrepa regionalne politike. V potrdilu mora biti izrecno navedeno, da to ne pomeni dodelitve finančne spodbude.
(7)Na podlagi mnenja komisije iz petega odstavka tega člena, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev iz četrtega odstavka tega člena, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi finančne spodbude. Zoper odločbo ministrstva o zavrnitvi finančne spodbude za nujni ukrep regionalne politike iz sredstev državnega proračuna na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.
(8)Na podlagi pozitivnega mnenja komisije iz petega odstavka tega člena in izpolnitve vseh pogojev za financiranje iz sredstev državnega proračuna lahko izda ministrstvo po prostem preudarku odločbo o dodelitvi finančne spodbude. Preudarek je omejen na presojo razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Zoper odločbo ministrstva na podlagi prostega preudarka o dodelitvi finančne spodbude ni pritožbe.
(9)Ministrstvo na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev pozove vlagatelja k podpisu neposredne pogodbe o dodelitvi finančne spodbude, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance. Če vlagatelj v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem pozivu v podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.
(10)Podatki, ki jih proračunski uporabnik potrebuje za izvajanje nujnih ukrepov regionalne politike, se zbirajo neposredno od posameznika in brezplačno ter avtomatsko iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, ter od upravljavcev zbirk osebnih podatkov.
(1)Nujni ukrep regionalne politike iz prvega odstavka 30. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: ukrep sklada) lahko izvede sklad iz sredstev sklada, če se nanaša na odpis:
- glavnice kredita sklada,
- zamudnih obresti,
- obresti in
- drugih obveznosti ali stroškov oziroma reprograma spodbud, ki jih je dodelil sklad.
(2)Ukrep sklada izvede sklad v obsegu, ki zagotavlja odpravo najnujnejših posledic nepredvidljivih okoliščin iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.
(3)Ukrep sklada se izvede na podlagi neposredne vloge pri skladu pod pogoji in na način iz tretjega do petega odstavka 30. člena tega zakona tako, da imenuje komisijo direktor sklada, da je predsednik komisije predstavnik sklada in da opravlja administrativne, pripravljalne in druge naloge za komisijo sklad.
(4)Na podlagi mnenja komisije, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev za dodelitev finančne spodbude, izda sklad odločbo o zavrnitvi ukrepa sklada. Zoper odločbo sklada o zavrnitvi sprejema nujnega ukrepa regionalne politike iz sredstev sklada na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.
(5)Na podlagi mnenja komisije, da vloga izpolnjuje pogoje za dodelitev finančne spodbude in opredelitve sklada glede prostega preudarka iz tega odstavka ter izpolnitve vseh pogojev za financiranje iz sredstev sklada, lahko izda ministrstvo po prostem preudarku odločbo o sprejemu ukrepa sklada. Preudarek ministrstva se nanaša na presojo zmožnosti vlagatelja, da sam odpravi posledice nepredvidljivih okoliščin iz prvega odstavka 30. člena tega zakona. Zoper odločbo ministrstva na podlagi prostega preudarka o dodelitvi finančne spodbude iz sredstev sklada ni pritožbe.
(6)Na podlagi odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka izvede sklad ukrep sklada.
(1)Kadar imajo ukrepi regionalne politike značaj državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči. Vlada z uredbo določi merila in pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, upoštevaje določila politike te pomoči v EU.
(2)Regionalno državno pomoč lahko dodeli ministrstvo brez javnega razpisa po prostem preudarku državnega organa z odločbo, kadar komisija iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po Uredbi 651/2014/EU in znaša vrednost projekta več kot dva milijona eurov ter projekt bistveno prispeva k regionalnemu razvoju prek ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest v obsegu, določenem z uredbo iz prejšnjega odstavka. Na tak način se regionalna državna pomoč lahko dodeli tudi, če je projekt del dogovora za razvoj regij ali posebnega razvojnega programa, ki ga je sprejela vlada.
(3)Vlogo za dodelitev regionalne državne pomoči vloži podjetje pri ministrstvu. Vsebovati mora podrobni opis in utemeljitev projekta z vidika njegovega pomena za regionalni razvoj ter biti pripravljena v skladu z uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči iz prvega odstavka tega člena tako, da omogoča dodelitev regionalne državne pomoči.
(4)Vlogo iz prejšnjega odstavka obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja pogojev in meril iz drugega odstavka tega člena ter skladnost z regionalno shemo državnih pomoči.
(5)Komisijo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za finance. Seje komisije sklicuje predsednik. Administrativne, pripravljalne in druge podporne naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko pisno pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 30 dni. Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.
(6)Po mnenju komisije, da vloga izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev regionalne državne pomoči, lahko ministrstvo na predlog vlagatelja izda potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev in meril in se lahko na odgovornost vlagatelja začnejo dela na projektu. V potrdilu mora biti izrecno navedeno, da to ne pomeni dodelitve regionalne državne pomoči.
(7)Na podlagi mnenja komisije, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev in meril za dodelitev regionalne državne pomoči, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi regionalne državne pomoči. Zoper odločbo ministrstva o zavrnitvi dodelitve regionalne državne pomoči na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.
(8)Na podlagi mnenja komisije, da vloga izpolnjuje vse pogoje in merila za dodelitev regionalne državne pomoči in izpolnitve vseh pogojev za financiranje iz sredstev državnega proračuna, lahko izda ministrstvo po prostem preudarku odločbo o dodelitvi regionalne državne pomoči. Preudarek je omejen na presojo razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Zoper odločbo ministrstva na podlagi prostega preudarka o dodelitvi regionalne državne pomoči ni pritožbe.
(9)Na podlagi odločbe o dodelitvi regionalne državne pomoči pozove ministrstvo vlagatelja k podpisu neposredne pogodbe o dodelitvi sredstev, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance. Če vlagatelj v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem pozivu v podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.
(1)Občine ustanovijo svet najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2)Konstitutivna seja sveta se skliče, ko je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona.
(3)Do konstituiranja sveta opravljata njegove naloge svet regije in regionalni razvojni svet, ki sta na dan uveljavitve tega zakona vpisana v evidenci pri službi. Svet regije je organ odločanja, regionalni razvojni svet pa njegov posvetovalni organ.
(4)Prvo, konstitutivno sejo sveta skliče in jo vodi do imenovanja predsednika sveta dosedanji predsednik sveta regije.
(5)Strokovne in administrativne naloge za sklic in izvedbo konstitutivne seje sveta, vključno s pripravo akta o njegovi ustanovitvi in poslovnika o njegovem delu, opravi subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisan v evidenci pri službi.
(6)Po konstituiranju sveta prenehata z delom svet regije in regionalni razvojni svet.
(1)Regionalni razvojni programi, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi do izteka obdobja, za katerega so bili sprejeti.
(2)Izvedbeni načrti regionalnih razvojnih programov se sprejemajo do izteka veljavnosti regionalnih razvojnih programov, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona ali do njihove nadomestitve z dogovori za razvoj regij.
(3)Do izteka veljavnosti regionalnih razvojnih programov, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, se lahko sklepajo dogovori za razvoj regij za dvoletno obdobje.
(1)Subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisan v evidenco subjektov pri službi nadaljuje z opravljanjem splošnih razvojnih nalog v regiji do začetka opravljanja teh nalog v regiji s strani RRA po tem zakonu.
(2)RRA, ki opravlja splošne razvojne naloge v regiji po tem zakonu, se mora v skladu z 20. členom tega zakona ustanoviti kot javni zavod do 31. decembra 2013.
(1)Služba vzpostavi evidenco regionalnih menedžerjev v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2)Raven izobrazbe, pridobljene po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz prve alinee osmega odstavka 20. člena tega zakona.
(1)Lastniški deleži Republike Slovenije v subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v evidenco subjektov pri službi, se v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad kot povečanje namenskega premoženja sklada.
(2)Terjatve Republike Slovenije do regionalnih razvojnih agencij iz naslova dolgoročnih vlog v regijskih garancijskih shemah se v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad kot povečanje namenskega premoženja sklada.
(1)Ukrepi razvojne podpore iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 se štejejo za dogovor za razvoj Pomurske regije v obdobju 2010–2015.
(2)Če območje v regiji prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010‑2015 ali Zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, se vse finančne obveznosti države iz teh zakonov vključijo v dogovor za razvoj regije.
(1)Vlada najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi s tem zakonom ustanovitveni akt Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
(2)Vlada najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme uredbe iz petega odstavka 13. člena, prvega odstavka 24. člena, 26. člena in osmega odstavka 27. člena tega zakona.
(3)Minister najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izda pravilnik iz devetega odstavka 20. člena tega zakona.
(4)Minister najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda pravilnik iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona.
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05 in 127/06 – ZJZP).
(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:
- Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud (Uradni list RS, št. 113/09 in 37/10),
- Uredba o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št. 31/06),
- Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 23/06),
- Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah sveta za strukturno politiko (Uradni list RS, št. 59/00, 17/01, 13/03, 39/05 in 43/06) ter
- Pravilnik o subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni (Uradni list RS, št. 103/06 in 14/07).
(3)Podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(4)Z dnem uveljavitve tega zakona še naprej velja Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08 in 17/09), kot uredba iz 31. člena tega zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.