Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2B)

V Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12) se v 9. členu, četrtem odstavku 12. člena, prvem odstavku 15. člena, drugem, četrtem, petem in šestem odstavku 20. člena, prvem odstavku 21. člena, prvem odstavku 23. člena, tretjem odstavku 24. člena, prvem in šestem odstavku 25. člena ter drugem, četrtem, petem, osmem in devetem odstavku 29. člena beseda »služba« v vseh sklonih nadomesti z besedo »ministrstvo« v ustreznem sklonu.

Drugi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Regija obsega občine, ki so vključene v teritorialno enoto NUTS 3 v okviru statistične teritorialne členitve Republike Slovenije, določene z Uredbo Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 342 z dne 18. decembra 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1319/2013/EU).«.

Drugi odstavek 6.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Kohezijske regije se ujemajo z enotami na ravni NUTS 2, te pa so določene v Uredbi 1319/2013/EU.«. Šesti odstavek se črta. Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s strategijo razvoja Slovenije in strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi cilje in usmeritve za pripravo regionalnih razvojnih programov.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad), lahko na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz njihove pristojnosti. Sklad dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz svojega namenskega premoženja in sredstev državnega proračuna po postopku dodelitve sredstev, določenem s predpisi, ki urejajo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna. Zoper odločbo sklada o finančni spodbudi ni pritožbe.

(2)Sklad lahko ustanavlja kapitalske družbe in vlaga kapital v druge pravne osebe na podlagi pisnega soglasja ustanovitelja. Skupni obseg zadolženosti sklada ne sme preseči enainpolkratnik kapitala sklada. Sklad zaključi izterjavo kredita, ko je vsota poplačil dolžnika večja ali enaka vsoti glavnice, pogodbenih obresti in morebitnih stroškov izterjave, če je izvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno izvedel dejanje izterjave. Če je to za sklad gospodarno, lahko s svojimi dolžniki v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, sklepa poravnave.

(3)Sklad vzpostavlja in izvaja regijske garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne sheme, ki se izvajajo na ravni celotne regije (v nadaljnjem besedilu: regijske finančne sheme). Na podlagi pogodbe med skladom in izvajalcem regijske finančne sheme, s katero se opredelijo pogoji financiranja, lahko sklad dodeli svoja sredstva v upravljanje izvajalcu regijske finančne sheme, ki ga izbere na javnem razpisu. Sklad ne sme prenesti na izvajalca regijske finančne sheme sredstev, ki jih je sam prejel v upravljanje. Med merili javnega razpisa sklad kot osnovno merilo upošteva izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov in daje prednost subjektom z višjim deležem javnega vpliva. Sredstva regijske garancijske sheme niso del premoženja izvajalca regijske garancijske sheme.

(4)Naloge iz prvega in tretjega odstavka tega člena sklad opravlja na podlagi javnega pooblastila.

(5)Sklad razpolaga s premoženjem, ki je v lasti sklada.

(6)Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne sklade, odloča o prerazporeditvah med postavkami poslovnega in finančnega načrta sklada minister do višine sredstev, ki jih določa ustanovitveni akt sklada.

(7)Član nadzornega sveta sklada se razreši pred potekom mandata, če ni več zaposlen v instituciji, ki ga je predlagala, ali če razrešitev predlaga predlagatelj imenovanja.

(8)Prosta denarna sredstva, ki so potrebna za izvajanje spodbud sklada v obdobju do enega leta, sme sklad nalagati pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. Prosta denarna sredstva, potrebna za izvajanje spodbud v obdobju kasnejšem od enega leta, sme sklad nalagati v naslednje finančne instrumente: – vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija, Banka Slovenija, država članica Evropske unije oziroma država članica OECD, mednarodna vladna finančna organizacija ali izdajatelj, za katerega jamči ena od teh oseb, – depozite pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa, – obveznice in delnice, s katerimi se trguje v prvi kotaciji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD, – depozite v prvorazredni banki v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD, – na podračunu pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

(9)Vrednost posamezne vrste naložb iz prejšnjega odstavka ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti namenskega premoženja: – naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz tretje alineje prejšnjega odstavka ne smejo skupno preseči 5 % vrednosti namenskega premoženja, – naložbe v depozite iz četrte alineje prejšnjega odstavka ne smejo preseči skupno 40 % vrednosti namenskega premoženja, pri čemer naložbe pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 10 % vrednosti namenskega premoženja, – naložbe na transakcijskih računih skupaj ne smejo presegati 3 % namenskega premoženja.«.

V drugem odstavku 11. člena se v prvem stavku druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– predstavniki gospodarskih, obrtnih in drugih zbornic ter združenj s področja gospodarstva v regiji (v nadaljnjem besedilu: predstavniki gospodarstva) in«, v šestem stavku se za besedo »občin« črta beseda »se«, za besedo »predlaga« se dodata besedi »občinski svet«, na koncu odstavka pa se doda besedilo, ki se glasi: »Člana sveta, ki med mandatom preneha izpolnjevati pogoje za imenovanje v svet po tem zakonu, svet zamenja, ko zamenjavo predlaga organ, ki je člana predlagal. Mandat nadomestnega člana traja od sprejema sklepa do izteka mandata sveta.«.

V 14. členu se v naslovu besedilo »naselij romske skupnosti« nadomesti z besedilom »območij, kjer živi romska skupnost«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) V državnem proračunu se vsako leto določijo nepovratne finančne spodbude za hitrejši razvoj območij, kjer živi romska skupnost.« Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) V državnem proračunu se vsako leto določijo nepovratne finančne spodbude za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti in hitrejši razvoj območij, kjer živita.

(4)Finančne spodbude v državnem proračunu iz prejšnjega odstavka se dodelijo na podlagi programa spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, ki ga za programsko obdobje pripravi narodna skupnost v sodelovanju z RRA, Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti in ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo. Program spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti sprejme Vlada.«.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Regionalni razvojni program se uresničuje z dogovorom za razvoj regije, ki ga skleneta ministrstvo in svet in velja do izteka obdobja trajanja vključenih projektov ali nadomestitve z novim dogovorom za razvoj regije. Dogovor za razvoj regije podpišeta predsednik sveta in minister.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Postopek priprave dogovora za razvoj regije se začne po sprejetju regionalnega razvojnega programa s povabilom ministrstva razvojnemu svetu regije za pripravo in podpis dogovora (v nadaljnjem besedilu: povabilo). Na podlagi povabila pripravi RRA osnutek dogovora za razvoj regije, ki vključuje regijske in sektorske projekte ter ga pošlje ministrstvu. Predlog projekta za uvrstitev v dogovor RRA preveri glede izpolnjevanja pogojev in točkuje po merilih. Ministrstvo seznani z osnutkom dogovora pristojna ministrstva ter organizira in vodi usklajevanje med razvojno regijo in pristojnimi ministrstvi, ki se opredelijo o regijskih projektih prek teritorialnega razvojnega dialoga. V okviru teritorialnega razvojnega dialoga pridobi ministrstvo od pristojnih ministrstev predloge dodatnih sektorskih projektov po razvojnih regijah, ki uresničujejo program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na njegovem delovnem področju in tudi pomembno vplivajo na uresničevanje razvojnih prioritet v regiji. Do predloga sektorskega projekta, ki ga predlaga pristojno ministrstvo, se opredeli razvojni svet regije tako, da opredeli njegov pomen za doseganje ključnih razvojnih ciljev regije in ga vključi oziroma ne vključi v dopolnjen osnutek dogovora za razvoj regije. Regijski in sektorski projekti se uvrščajo v dogovor za razvoj regije s soglasjem razvojnega sveta regije, pristojnega ministra in ministra. Projekti iz dogovora se razvrščajo po prioriteti in izvajajo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. Po izvedenem postopku se sredstva lahko dodelijo brez javnega razpisa z neposredno sklenitvijo pogodbe.«.

V prvem odstavku 19. člena se tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– dejavnost upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, sofinancirana iz evropskih skladov,«. Za tretjo alinejo se dodajo nove četrta do osma alineja, ki se glasijo: »– spodbujanje in razvoj podjetništva ter kulture inovativnosti, – promocija regije in spodbujanje investicij v regiji, – izvajanje regijskih programov internacionalizacije gospodarstva, – prostorsko planiranje na regionalni ravni in – druge podobne regijske dejavnosti, sheme in projekti po odločitvi pristojnega ministrstva po zakonu, ki določa delovna področja ministrstev, in ob soglasju ministrstva.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka se izvede postopek javnega razpisa, na podlagi katerega pristojni minister podeli javno pooblastilo izbrani pravni osebi, ki izkaže usposobljenost za opravljanje teh nalog, če ni z zakonom, ki ureja posamezno nalogo, določeno drugače. Med merili javnega razpisa se upoštevajo izkušnje in usposobljenost za izvajanje nalog. Pooblaščena pravna oseba se vključi v regijsko razvojno mrežo.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Naloge iz osme alineje prvega odstavka tega člena in izvajalci razvojnih nalog države, ki se v regiji opravljajo v javnem interesu, se objavijo na spletni strani ministrstva.«.

Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za opravljanje nalog iz 18. člena tega zakona izbere svet regije RRA za programsko obdobje z javnim razpisom, ki ga vodi občina, iz katere je predsednik sveta regije, razen če svet regije ne določi druge občine, ob upoštevanju pogojev iz tretjega odstavka tega člena in meril, ki dajejo prednost subjektom z višjim deležem javnega vpliva iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, daljšim obdobjem delovanja na področju spodbujanja razvoja in z boljšimi referencami pri pripravi regijskih projektov. Besedilo javnega razpisa pred objavo potrdi svet regije. Občina je upravičena do povračila stroškov vodenja javnega razpisa iz državnega proračuna. Medsebojna razmerja med svetom regije in RRA se določijo s pogodbo.«. Prva alineja tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »– je pravna oseba z večinskim javnim vplivom na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali ustanoviteljskega deleža in z večinskim občinskim vplivom v okviru javnega vpliva (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba v večinski javni lasti)«. V šestem odstavku se za besedama »da RRA« doda besedilo »ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco RRA pri ministrstvu ali«, na koncu odstavka pa se doda besedilo, ki se glasi: »RRA izgubi status RRA z dnem izdaje odločbe o izbrisu iz evidence RRA. Če je RRA izbrisana iz evidence RRA, opravlja do izbire nove RRA naloge podpore pri delovanju sveta in sveta regije ter nujno potrebne naloge s področja regionalnega razvoja občina, katere predstavnik je predsednik sveta regije, razen če svet regije ne določi druge občine. Občina je upravičena do povračila stroškov opravljanja teh nalog iz državnega proračuna.«. V osmem odstavku se črta besedilo »obvezne elemente akta o ustanovitvi RRA,«.

V prvem odstavku 21. člena se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ob upoštevanju števila upravičenih zaposlenih na splošnih razvojnih nalogah na regionalni ravni, glede na število prebivalcev in število občin v regiji. Podrobnejša merila iz prejšnjega stavka in normative določi minister s pravilnikom iz osmega odstavka 20. člena tega zakona.«. Na koncu drugega stavka se pred piko doda besedilo »na letni ravni«. V drugem odstavku se besedilo »Osebe javnega prava« nadomesti z besedama »Pravne osebe«.

V prvem odstavku 23. člena se besedilo »v finančnem načrtu službe« nadomesti z besedilom »v finančnih načrtih pristojnih ministrstev«. V drugem odstavku se besedilo »kohezijske politike EU« nadomesti z besedama »razvojnih politik«.

V prvem odstavku 24. člena se za tretjim stavkom doda nov četrti stavek, ki se glasi: »Med obmejna problemska območja se uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po zakonu, ki ureja financiranje občin, manjši od 0,90, če mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine.«. Dosedanji četrti stavek postane peti stavek. V četrtem odstavku se v oklepaju na koncu besedila postavi vejica in doda besedilo »57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Do finančnih spodbud iz tega člena ni upravičeno obmejno problemsko območje, ki sočasno prejema razvojno pomoč v obliki enakih regionalnih spodbud po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15) ali na podlagi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo.«.

V petem odstavku 25. člena se za besedama »tega člena« doda besedilo »v okviru dejavnosti lokalnih akcijskih skupin,«. Na koncu šestega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Kadar se z instrumenti programa spodbujanja konkurenčnosti izvajajo razvojne naloge države iz 19. člena tega zakona, jih izvajajo pravne osebe, ki imajo javno pooblastilo pristojnega ministra iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.«. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo se ne more določiti območje, ki sočasno prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15).«. Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Ne glede na prejšnji odstavek se območje, ki prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15) v okviru razvojnih politik obravnava enako kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo po tem zakonu.«.

V četrti alineji 26. člena se za oklepajem postavi pika, veznik »in« pa se črta. Peta alineja se črta.

Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Delavec, za katerega se lahko uveljavlja spodbuda za zaposlovanje, je prikrajšani delavec, kot ga opredeljuje Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. junija 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).«. V tretjem odstavku se črta besedilo »prve do četrte alinee«. V četrtem odstavku se črtata besedi »pete alinee«. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Do spodbude za zaposlovanje iz tega člena v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso upravičena podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter delodajalci iz dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena Uredbe 651/2014/EU. Spodbuda za zaposlovanje iz tega člena ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. V trenutku izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico. Določbe tega člena ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.«.

V drugem odstavku 28. člena se besedilo »(Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10)« nadomesti z besedilom »(Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15)«, besedilo »(Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09, 10/10, 13/10, 43/10 in 106/10)« z besedilom »(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15), besedilo »Uredbi ES/800/2008« pa z besedilom »Uredbi 651/2014/EU«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Do davčne olajšave za zaposlovanje po tem členu v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso upravičena podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter delodajalci iz dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena Uredbe 651/2014/EU. Davčna olajšava za zaposlovanje iz tega člena ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. V času izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico. Določbe tega člena ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.«. Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(10) Do olajšave za investiranje iz tega člena v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso upravičena podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter zavezanci iz dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena in 13. členu Uredbe 651/2014/EU. Olajšava za investiranje iz tega člana ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. V času izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico. Določbe tega člena ne veljajo za podjetje, ki je na zadevnem območju prenehalo z enako ali podobno dejavnostjo v Evropskem gospodarskem prostoru pod pogoji, določenimi v točki d 13. člena Uredbe 651/2014/EU, in za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.«.

V prvem odstavku 30. člena se črta beseda »gospodarska«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Finančno spodbudo iz prejšnjega odstavka lahko dodeli ministrstvo po prostem preudarku iz sredstev državnega proračuna na podlagi vloge brez javnega razpisa za odpravo posledic nepredvidljivih okoliščin iz prejšnjega odstavka v najnujnejšem obsegu.«. Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji do deveti odstavek, ki se glasijo: »(3) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podrobni opis in utemeljitev nujnega ukrepa ter nepredvidljivih okoliščin iz prvega odstavka tega člena ter višino potrebne finančne spodbude. Kadar iz vloge izhaja, da je vlagatelj, ki prosi za finančno spodbudo, podjetje, mora biti vloga pripravljena v skladu z uredbo iz prvega odstavka 31. člena tega zakona tako, da omogoča dodelitev pomoči za tekoče poslovanje po pravilu »de minimis«.

(4)Vlogo iz drugega odstavka tega člena obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja zakonskih pogojev in v primeru, ko gre za finančno spodbudo podjetju, skladnost s shemo državnih pomoči »de minimis«.

(5)Komisijo imenuje minister. Kadar iz vloge izhaja, da je vlagatelj, ki prosi za finančno spodbudo, podjetje, mora biti en član komisije predstavnik ministrstva, pristojnega za finance. Seje sklicuje predsednik, ki je predstavnik ministrstva. Administrativne, pripravljalne in druge naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko pisno pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 30 dni. Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.

(6)Po mnenju komisije iz prejšnjega odstavka, da vloga izpolnjuje vse pogoje za dodelitev finančne spodbude, lahko ministrstvo na predlog vlagatelja izda potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev in se smejo na odgovornost vlagatelja začeti dela na projektu, če je ta del nujnega ukrepa regionalne politike. V potrdilu mora biti izrecno navedeno, da to ne pomeni dodelitve finančne spodbude.

(7)Na podlagi mnenja komisije iz petega odstavka tega člena, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev iz četrtega odstavka tega člena, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi finančne spodbude. Zoper odločbo ministrstva o zavrnitvi finančne spodbude za nujni ukrep regionalne politike iz sredstev državnega proračuna na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.

(8)Na podlagi pozitivnega mnenja komisije iz petega odstavka tega člena in izpolnitve vseh pogojev za financiranje iz sredstev državnega proračuna lahko izda ministrstvo po prostem preudarku odločbo o dodelitvi finančne spodbude. Preudarek je omejen na presojo razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Zoper odločbo ministrstva na podlagi prostega preudarka o dodelitvi finančne spodbude ni pritožbe.

(9)Ministrstvo na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev pozove vlagatelja k podpisu neposredne pogodbe o dodelitvi finančne spodbude, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance. Če vlagatelj v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem pozivu v podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.«. Dosedanji tretji odstavek postane deseti odstavek. Dosedanji četrti odstavek se črta.

Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:

(1)Nujni ukrep regionalne politike iz prvega odstavka 30. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: ukrep sklada) lahko izvede sklad iz sredstev sklada, če se nanaša na odpis: – glavnice kredita sklada, – zamudnih obresti, – obresti in – drugih obveznosti ali stroškov oziroma reprograma spodbud, ki jih je dodelil sklad.

(2)Ukrep sklada izvede sklad v obsegu, ki zagotavlja odpravo najnujnejših posledic nepredvidljivih okoliščin iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.

(3)Ukrep sklada se izvede na podlagi neposredne vloge pri skladu pod pogoji in na način iz tretjega do petega odstavka 30. člena tega zakona tako, da imenuje komisijo direktor sklada, da je predsednik komisije predstavnik sklada in da opravlja administrativne, pripravljalne in druge naloge za komisijo sklad.

(4)Na podlagi mnenja komisije, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev za dodelitev finančne spodbude, izda sklad odločbo o zavrnitvi ukrepa sklada. Zoper odločbo sklada o zavrnitvi sprejema nujnega ukrepa regionalne politike iz sredstev sklada na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.

(5)Na podlagi mnenja komisije, da vloga izpolnjuje pogoje za dodelitev finančne spodbude in opredelitve sklada glede prostega preudarka iz tega odstavka ter izpolnitve vseh pogojev za financiranje iz sredstev sklada, lahko izda ministrstvo po prostem preudarku odločbo o sprejemu ukrepa sklada. Preudarek ministrstva se nanaša na presojo zmožnosti vlagatelja, da sam odpravi posledice nepredvidljivih okoliščin iz prvega odstavka 30. člena tega zakona. Zoper odločbo ministrstva na podlagi prostega preudarka o dodelitvi finančne spodbude iz sredstev sklada ni pritožbe.

(6)Na podlagi odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka izvede sklad ukrep sklada.«

V 31. členu se dodajo novi drugi do deveti odstavek, ki se glasijo: »(2) Regionalno državno pomoč lahko dodeli ministrstvo brez javnega razpisa po prostem preudarku državnega organa z odločbo, kadar komisija iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po Uredbi 651/2014/EU in znaša vrednost projekta več kot dva milijona eurov ter projekt bistveno prispeva k regionalnemu razvoju prek ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest v obsegu, določenem z uredbo iz prejšnjega odstavka. Na tak način se regionalna državna pomoč lahko dodeli tudi, če je projekt del dogovora za razvoj regij ali posebnega razvojnega programa, ki ga je sprejela vlada.

(3)Vlogo za dodelitev regionalne državne pomoči vloži podjetje pri ministrstvu. Vsebovati mora podrobni opis in utemeljitev projekta z vidika njegovega pomena za regionalni razvoj ter biti pripravljena v skladu z uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči iz prvega odstavka tega člena tako, da omogoča dodelitev regionalne državne pomoči.

(4)Vlogo iz prejšnjega odstavka obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja pogojev in meril iz drugega odstavka tega člena ter skladnost z regionalno shemo državnih pomoči.

(5)Komisijo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za finance. Seje komisije sklicuje predsednik. Administrativne, pripravljalne in druge podporne naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko pisno pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 30 dni. Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.

(6)Po mnenju komisije, da vloga izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev regionalne državne pomoči, lahko ministrstvo na predlog vlagatelja izda potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev in meril in se lahko na odgovornost vlagatelja začnejo dela na projektu. V potrdilu mora biti izrecno navedeno, da to ne pomeni dodelitve regionalne državne pomoči.

(7)Na podlagi mnenja komisije, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev in meril za dodelitev regionalne državne pomoči, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi regionalne državne pomoči. Zoper odločbo ministrstva o zavrnitvi dodelitve regionalne državne pomoči na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.

(8)Na podlagi mnenja komisije, da vloga izpolnjuje vse pogoje in merila za dodelitev regionalne državne pomoči in izpolnitve vseh pogojev za financiranje iz sredstev državnega proračuna, lahko izda ministrstvo po prostem preudarku odločbo o dodelitvi regionalne državne pomoči. Preudarek je omejen na presojo razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Zoper odločbo ministrstva na podlagi prostega preudarka o dodelitvi regionalne državne pomoči ni pritožbe.

(9)Na podlagi odločbe o dodelitvi regionalne državne pomoči pozove ministrstvo vlagatelja k podpisu neposredne pogodbe o dodelitvi sredstev, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance. Če vlagatelj v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem pozivu v podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.«.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 57/12) se črta 17. člen.

Prvi program spodbujanja razvoja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti iz četrtega odstavka 14. člena zakona se pripravi za obdobje 2017–2020.

(1)Vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi ustanovitveni akt Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja z novim šestim odstavkom 10. člena zakona.

(2)Vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi s tem zakonom Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 002-01/16-9/35 Ljubljana, dne 16. junija 2016 EPA 1153-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik