36. člen ZMZ-UPB2
(registracijski list)
(1)Vlagatelj namere po prihodu v azilni dom napiše izjavo o razlogih za mednarodno zaščito. O vlagatelju namere pristojni organ obvesti policijo, ki ugotovi njegovo istovetnost in pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo. Po končani obravnavi s strani policije, pristojni organ izpolni registracijski list.
(2)Če vlagatelj namere izjavo o razlogih za mednarodno zaščito poda pri policiji, ta ugotovi njegovo istovetnost in pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo, ter izpolni registracijski list.
(3)Po izpolnitvi registracijskega lista se vlagatelju namere izročijo informacije o nadaljnjem poteku predhodnega postopka, vključno z informacijami o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov, in sicer v jeziku, ki ga razume, kar potrdi s svojim podpisom.
(4)Tujec lahko izrazi namen vložiti prošnjo pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki o tem obvesti pristojni organ.
- VSRS Sodba I Up 19/2016Vrhovno sodišče RS · 2016
Prošnjo za mednarodno zaščito je mogoče zavrniti v pospešenem postopku ne le na podlagi prosilčeve izjave in dokazov (prva do četrta alineja 23. člena), ampak tudi na podlagi dokazov, podatkov, s katerimi razpolaga upravni organ, in splošnih informacij (peta do osma alineja istega člena). Iz prošnje ni razvidno, da bi tožnica kot razlog za zapustitev Ukrajine navedla vojno ali to, da jo okolica dojema kot pripadnico banderovcev. Ugotovitev sodišča prve stopnje je zato v nasprotju z zapisanim v prošnji, je torej protispisna, in pomeni kršitev določb upravnega spora iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1. Prosilec za mednarodno zaščito mora razloge, zaradi katerih pričakuje to zaščito, navesti v prošnji. V tožbi se zato ne more sklicevati na to, da je razloge navedel že v svoji izjavi v predhodnem postopku, in s tem utemeljevati nezakonitosti odločanja v pospešenem postopku. Ker tožnika v prošnji nista navedla, da sta Ukrajino zapustila zaradi vojne, sporno pa ni niti, da prihajata iz predela, kjer ni notranjega ali mednarodnega oboroženega spopada, jima očitno ne grozi resna škoda iz
- UPRS sodba I U 1973/2012Upravno sodišče RS · 2013
Tožnik je v lastnoročno sestavljeni pisni izjavi o razlogih za mednarodno zaščito navedel, da je prišla v njegovo državo informacija, da je tožnik proti revoluciji in bi zaradi tega bil izdajalec ter bi ga lahko zaprli, če bi se tja vrnil. Te navedbe je povzela tudi tožena stranka v svoji obrazložitvi ne da bi se do njih opredelila, (zlasti ne) v tem smislu, ali jih je mogoče šteti kot relevantne z vidika politične opredelitve oziroma pripisanega političnega prepričanja (in če ne, iz katerih razlogov). Tožena stranka med razlogi za priznanje mednarodne zaščite ni upoštevala tožnikovih navedb o percepciji tožnika kot izdajalca s strani organov oblasti v njegovi izvorni državi, Republiki Kubi, kot relevantnih v smislu ogroženosti tožnika ter v tej zvezi priznanjem statusa begunca sur place. V primeru, ko prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je prosilec zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav za to, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 2. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 19/2016Vrhovno sodišče RS · 3. 2. 2016
Prošnjo za mednarodno zaščito je mogoče zavrniti v pospešenem postopku ne le na podlagi prosilčeve izjave in dokazov (prva do četrta alineja 23. člena), ampak tudi na podlagi dokazov, podatkov, s katerimi razpolaga upravni organ, in splošnih informacij (peta do osma alineja istega člena). Iz prošnje ni razvidno, da bi tožnica kot razlog za zapustitev Ukrajine navedla vojno ali to, da jo okolica dojema kot pripadnico banderovcev. Ugotovitev sodišča prve stopnje je zato v nasprotju z zapisanim v prošnji, je torej protispisna, in pomeni kršitev določb upravnega spora iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1. Prosilec za mednarodno zaščito mora razloge, zaradi katerih pričakuje to zaščito, navesti v prošnji. V tožbi se zato ne more sklicevati na to, da je razloge navedel že v svoji izjavi v predhodnem postopku, in s tem utemeljevati nezakonitosti odločanja v pospešenem postopku. Ker tožnika v prošnji nista navedla, da sta Ukrajino zapustila zaradi vojne, sporno pa ni niti, da prihajata iz predela, kjer ni notranjega ali mednarodnega oboroženega spopada, jima očitno ne grozi resna škoda iz
- UPRS sodba I U 1973/2012Upravno sodišče RS · 16. 1. 2013
Tožnik je v lastnoročno sestavljeni pisni izjavi o razlogih za mednarodno zaščito navedel, da je prišla v njegovo državo informacija, da je tožnik proti revoluciji in bi zaradi tega bil izdajalec ter bi ga lahko zaprli, če bi se tja vrnil. Te navedbe je povzela tudi tožena stranka v svoji obrazložitvi ne da bi se do njih opredelila, (zlasti ne) v tem smislu, ali jih je mogoče šteti kot relevantne z vidika politične opredelitve oziroma pripisanega političnega prepričanja (in če ne, iz katerih razlogov). Tožena stranka med razlogi za priznanje mednarodne zaščite ni upoštevala tožnikovih navedb o percepciji tožnika kot izdajalca s strani organov oblasti v njegovi izvorni državi, Republiki Kubi, kot relevantnih v smislu ogroženosti tožnika ter v tej zvezi priznanjem statusa begunca sur place. V primeru, ko prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je prosilec zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav za to, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno