108. člen ZMZ-UPB2
(odvzem)
V primerih iz prvega in četrtega odstavka 6. člena tega zakona se mednarodna zaščita odvzame.
- UPRS sodba I U 320/2016Upravno sodišče RS · 2016
Osebi, ki poda prošnjo za mednarodno zaščito, se lahko v postopku za podelitev mednarodne zaščite prizna izključno en status, pa naj bo to status begunca ali status subsidiarne zaščite, saj gre za dva ločena sistema zaščite. Tožnik v tožbi ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede dokazovanja, da bi bil ob vrnitvi na Kosovo življenjsko ogrožen, ker svojim tožbenim navedbam ni predložil nobenih dokazil, ki bi potrjevale tožnikove navedbe.
- VSRS Sodba I Up 246/2011Vrhovno sodišče RS · 2011
Rok trajanja subsidiarne zaščite mora biti določen v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je o zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije. Zaradi enotnosti postopka priznanja mednarodne zaščite in ko gre za priznanje le enega od obeh statusov, v izreku sodbe ni treba hkrati navajati dveh, temveč le eno odločitev, in sicer v tem primeru o priznanju statusa subsidiarne zaščite. Priznana subsidiarna zaščita ne more začeti veljati kot dovoljenje za začasno prebivanje že z dnem vročitve izpodbijane sodbe, temveč z dnem njene pravnomočnosti, ko torej postane pravnomočna tudi odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe tožene stranke, ki je tožnikoma zavrnila prošnji za priznanje mednarodne zaščite.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 9. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 320/2016Upravno sodišče RS · 21. 9. 2016
Osebi, ki poda prošnjo za mednarodno zaščito, se lahko v postopku za podelitev mednarodne zaščite prizna izključno en status, pa naj bo to status begunca ali status subsidiarne zaščite, saj gre za dva ločena sistema zaščite. Tožnik v tožbi ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede dokazovanja, da bi bil ob vrnitvi na Kosovo življenjsko ogrožen, ker svojim tožbenim navedbam ni predložil nobenih dokazil, ki bi potrjevale tožnikove navedbe.
- VSRS Sodba I Up 246/2011Vrhovno sodišče RS · 1. 6. 2011
Rok trajanja subsidiarne zaščite mora biti določen v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je o zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije. Zaradi enotnosti postopka priznanja mednarodne zaščite in ko gre za priznanje le enega od obeh statusov, v izreku sodbe ni treba hkrati navajati dveh, temveč le eno odločitev, in sicer v tem primeru o priznanju statusa subsidiarne zaščite. Priznana subsidiarna zaščita ne more začeti veljati kot dovoljenje za začasno prebivanje že z dnem vročitve izpodbijane sodbe, temveč z dnem njene pravnomočnosti, ko torej postane pravnomočna tudi odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe tožene stranke, ki je tožnikoma zavrnila prošnji za priznanje mednarodne zaščite.