92. člen ZPrCP
(jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu)
(1)Za jahača, goniča in vodiča živali, udeleženega v cestnem prometu, se uporabljajo določbe tega zakona o pešcih, če ta zakon ne določa drugače.
(2)Domače živali (psi, mačke, drobnica, večje živali idr.), ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.
(3)Živali iz prejšnjega odstavka, ki se prevažajo v delu motornega vozila, namenjenega za prevoz potnikov oziroma prtljage, morajo biti ustrezno zavarovane.
(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena je na posameznih občinskih cestah dovoljeno voditi živino na pašo s traktorjem, če tako določi občina.
(5)Jahač mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati žival, na kateri jezdi. Jahač, mlajši od 14 let, sme jezditi le v spremstvu polnoletne osebe.
(6)Jahač sme uporabljati poti za jahače in nekategorizirane ceste, občinske ceste pa le, če to ni v nasprotju s prometno ureditvijo na njih. Jezdenje na državnih cestah ni dovoljeno.
(7)Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za policiste pri opravljanju nalog policije.
(8)Jahač, ki jaha po vozišču, mora jahati ob desnem robu vozišča v smeri ježe.
(9)Gonič ali vodič živali mora biti sposoben voditi ali goniti živali. Pri presoji sposobnosti je treba upoštevati število in vrsto živali, ki jih goni ali vodi.
(10)Čredo živali mora spremljati primerno število goničev ali vodičev glede na število in vrsto živali ter značilnosti cestnega prometa.
(11)Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič goni v čredi. Če je živali veliko, jih je treba razdeliti v več skupin in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne udeležence.
(12)Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini.
(13)Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek jahač, gonič ali vodič živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena ter voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.
- VSC Sodba Cp 464/2019Višje sodišče v Celju · 2020
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik, s tem ko ni jezdil po desnem robu vozišča v smeri gibanja, pač pa po levem, in ko konja ni obvladal, tako da se je konj tik pred trčenjem premaknil še bolj na V. vozni pas (proti sredini), oviral vožnjo nasproti vozečega V. in s tem ravnanjem povzročil nevarno prometno situacijo. V. je pred nesrečo vozil v okviru dovoljenih 70 km/h in je ob približevanju konju s tožnikom zmanjšal hitrost in se mu izogibal, da bi ga obvozil. Ob pravilni oceni, da je V. skušal obvoziti konja na bočni razdalji okrog 0,45 m, je sodišče prve stopnje utemeljeno V. očitalo, da je bila bočna razdalja do konja premajhna, glede na konjevo nemirno gibanje pa bistveno premajhna. Ob tem, ko je imel dobro preglednost in je lahko zaznal tožnika na konju na razdaljo vsaj 150 m in dobro videl tudi nasproti vozeče vozilo K., ter ob tem, ko mu je tožnik ob približevanju dajal z roko znak za upočasnitev hitrosti, konj pa je postajal vedno bolj nemiren in je že pred trčenjem poplesaval po vozišču, bi moral V., kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, svojo vožnjo še bolj upočasniti in pred konjem s tožnikom ustaviti. Glede na prometno situacijo
- VSL Sodba II Cp 1575/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Upoštevaje ozko, ledeno in strmo cestišče ter dejstvo, da je tožnica slišala približujoči se avtomobil, ob tem pa psa ni pritegnila bližje k sebi, sodišče ocenjuje, da je tožnica soprispevala k nastanku škodnega dogodka. V obravnavanem primeru sicer ni šlo za škodo, ki bi jo povzročila domača žival, pač pa je bila domača žival poškodovana (uničena, ubita). Vendar je po presoji dolžni standard varovanja domače živali ves čas enak - da ne poškoduje dobrin drugih in da sama ni poškodovana. Čeprav je tožnica z vzrediteljem v potrdilo o plačilu zapisala, da gre pri plačilu protivrednosti v višini 2000 EUR za nadomestno izpolnitev, je bila v resnici pogodbeno določena alternativna obveznost: tožnica je bila vzreditelju dolžna izročiti dva mladiča ali pa plačati njuno protivrednost. Z nezmožnostjo izpolnitve prve alternative, tj. izročitvijo dveh mladičev, tako tožnica ni bila prosta izpolnitve obveznosti druge alternative, tj. plačila protivrednosti dveh mladičev.
- VSL Sodba I Cp 1553/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Domače živali, ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu oseb, ki jih varno vodijo (92. člen ZPrCP). Tožniku zato ni mogoče očitati, da bi na cesti moral pričakovati psa in vožnjo temu primerno prilagoditi. Glede na to, da mora imetnik domačih živali poskrbeti za njihovo varnost in nadzor tako, da ne morejo brez nadzora steči na cesto, vozniku take ovire (psa) na cesti ni treba pričakovati, saj je bila toženkina dolžnost poskrbeti, da se kaj takega ne more zgoditi. Hitrost na delu cestišča, kjer je prišlo do nezgode, je omejena na 30 km/h. Tožnik je vozil z dovoljeno hitrostjo 25 km/h.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sodba Cp 464/2019Višje sodišče v Celju · 8. 4. 2020besedilo 2011–2021
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik, s tem ko ni jezdil po desnem robu vozišča v smeri gibanja, pač pa po levem, in ko konja ni obvladal, tako da se je konj tik pred trčenjem premaknil še bolj na V. vozni pas (proti sredini), oviral vožnjo nasproti vozečega V. in s tem ravnanjem povzročil nevarno prometno situacijo. V. je pred nesrečo vozil v okviru dovoljenih 70 km/h in je ob približevanju konju s tožnikom zmanjšal hitrost in se mu izogibal, da bi ga obvozil. Ob pravilni oceni, da je V. skušal obvoziti konja na bočni razdalji okrog 0,45 m, je sodišče prve stopnje utemeljeno V. očitalo, da je bila bočna razdalja do konja premajhna, glede na konjevo nemirno gibanje pa bistveno premajhna. Ob tem, ko je imel dobro preglednost in je lahko zaznal tožnika na konju na razdaljo vsaj 150 m in dobro videl tudi nasproti vozeče vozilo K., ter ob tem, ko mu je tožnik ob približevanju dajal z roko znak za upočasnitev hitrosti, konj pa je postajal vedno bolj nemiren in je že pred trčenjem poplesaval po vozišču, bi moral V., kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, svojo vožnjo še bolj upočasniti in pred konjem s tožnikom ustaviti. Glede na prometno situacijo
- VSL Sodba II Cp 1575/2019Višje sodišče v Ljubljani · 16. 10. 2019besedilo 2011–2021
Upoštevaje ozko, ledeno in strmo cestišče ter dejstvo, da je tožnica slišala približujoči se avtomobil, ob tem pa psa ni pritegnila bližje k sebi, sodišče ocenjuje, da je tožnica soprispevala k nastanku škodnega dogodka. V obravnavanem primeru sicer ni šlo za škodo, ki bi jo povzročila domača žival, pač pa je bila domača žival poškodovana (uničena, ubita). Vendar je po presoji dolžni standard varovanja domače živali ves čas enak - da ne poškoduje dobrin drugih in da sama ni poškodovana. Čeprav je tožnica z vzrediteljem v potrdilo o plačilu zapisala, da gre pri plačilu protivrednosti v višini 2000 EUR za nadomestno izpolnitev, je bila v resnici pogodbeno določena alternativna obveznost: tožnica je bila vzreditelju dolžna izročiti dva mladiča ali pa plačati njuno protivrednost. Z nezmožnostjo izpolnitve prve alternative, tj. izročitvijo dveh mladičev, tako tožnica ni bila prosta izpolnitve obveznosti druge alternative, tj. plačila protivrednosti dveh mladičev.
- VSL Sodba I Cp 1553/2018Višje sodišče v Ljubljani · 5. 12. 2018besedilo 2011–2021
Domače živali, ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu oseb, ki jih varno vodijo (92. člen ZPrCP). Tožniku zato ni mogoče očitati, da bi na cesti moral pričakovati psa in vožnjo temu primerno prilagoditi. Glede na to, da mora imetnik domačih živali poskrbeti za njihovo varnost in nadzor tako, da ne morejo brez nadzora steči na cesto, vozniku take ovire (psa) na cesti ni treba pričakovati, saj je bila toženkina dolžnost poskrbeti, da se kaj takega ne more zgoditi. Hitrost na delu cestišča, kjer je prišlo do nezgode, je omejena na 30 km/h. Tožnik je vozil z dovoljeno hitrostjo 25 km/h.