375. člen ZTFI-UPB3
(domneve in kazalniki tržne manipulacije)
(1)Domneva se, da imajo značilnost tržne manipulacije iz prvega odstavka 374. člena tega zakona naslednja ravnanja: 1. ravnanja posamezne osebe ali več oseb, ki delujejo povezano: – ki so opravljena zato, da bi se zagotovil prevladujoč položaj nad ponudbo ali povpraševanjem po finančnem instrumentu, in – katerih posledica je neposredna ali posredna utrditev prodajne ali nakupne cene ali oblikovanje drugih nepoštenih tržnih pogojev, 2. nakupi ali prodaje finančnih instrumentov, opravljeni ob koncu trgovanja, katerih posledica je zavajanje vlagateljev, ki ravnajo na podlagi zaključnih cen, 3. uporaba prednosti, ki jo daje možnost občasnega ali rednega dostopa do tradicionalnih ali elektronskih medijev, za izražanje mnenja o finančnem instrumentu ali posredno o izdajatelju finančnega instrumenta, pri čemer je oseba, ki izraža mnenje: – prej pridobila ta finančni instrument ali ustrezno pozicijo v tem finančnem instrumentu in dosegla korist od učinka, ki ga je imelo izraženo mnenje na ceno tega finančnega instrumenta, in – hkrati s tem, ko je izrazila mnenje, ni razkrila nasprotja interesov iz prejšnje alineje javnosti na pravilen in učinkovit način.
(2)Kazalniki tržne manipulacije so okoliščine, ki same po sebi še ne ustvarjajo nujno domneve tržne manipulacije ter jih morajo udeleženci trga in agencija upoštevati pri presoji poslov in naročil za trgovanje.
(3)Kazalniki tržne manipulacije iz 1. točke prvega odstavka 374. člena so zlasti naslednje okoliščine: 1. obseg, do katerega dana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli pomenijo pomemben delež skupne dnevne količine poslov s finančnimi instrumenti, ki so predmet presoje, na upoštevnem organiziranem trgu, še zlasti, če je posledica teh ravnanj pomembna sprememba cene finančnih instrumentov, 2. obseg, do katerega naročila za trgovanje, ki so jih dale osebe, ki imajo pomembno nakupno ali prodajno pozicijo v finančnem instrumentu, ali posli, ki so jih sklenile te osebe, povzročijo pomembno spremembo cene tega finančnega instrumenta ali cene s tem finančnim instrumentom povezanega izvedenega finančnega instrumenta ali cene osnovnega instrumenta, povezanega s tem finančnim instrumentom, 3. ali je izpolnitev sklenjenih poslov povzročila spremembo beneficiarnega (končnega) imetnika finančnih instrumentov, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, 4. obseg, do katerega imajo dana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli vse naslednje značilnosti: – povzročijo zamenjavo pozicij v finančnem instrumentu, ki je predmet presoje, za kratko obdobje, – so pomemben delež skupne dnevne količine poslov s finančnimi instrumenti, ki so predmet presoje, na upoštevnem organiziranem trgu, in – jih je mogoče povezati s pomembno spremembo cen finančnih instrumentov, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, 5. obseg, do katerega naročila za trgovanje, ki so dana, ali posli, ki so opravljeni v kratkem časovnem razponu znotraj trgovalnega časa na posamezen trgovalni dan na organiziranem trgu, povzročijo spremembo cene, ki se nato spremeni v obratno smer, 6. obseg, do katerega dana naročila za trgovanje: – spremenijo predstavitev najboljše nakupne ali prodajne cene finančnega instrumenta, ki je uvrščen v trgovanje na organiziranem trgu, ali na splošno spremenijo predstavitev knjige oziroma seznama naročil za trgovanje, dostopnega udeležencem trga, in – so umaknjena, preden so izvršena, 7. obseg, do katerega naročila za trgovanje, dana v času, ko se izračunavajo referenčne cene, poravnalne cene ali vrednotenja, ali posli, sklenjeni v tem času, povzročijo spremembo tistih cen, ki vplivajo na spremembo referenčne cene, poravnalne cene ali vrednotenja.
(4)Kazalniki tržne manipulacije iz 2. točke prvega odstavka 374. člena tega zakona so zlasti: 1. če pred naročilom za trgovanje, ki ga je dala določena oseba, ali po tem naročilu ali poslu, ki ga je sklenila ta oseba, ta oseba ali oseba, ki je z njo povezana na način iz drugega odstavka 377. člena tega zakona, razširi lažne ali zavajajoče informacije, 2. če pred naročilom za trgovanje, ki ga je dala določena oseba, ali po tem naročilu ali poslu, ki ga je sklenila ta oseba, ta oseba ali oseba, ki je z njo povezana na način iz drugega odstavka 377. člena tega zakona, izdela ali razširi raziskavo ali naložbeno priporočilo, ki je napačno, pristransko ali je nanj očitno vplival pomemben interes.
- UPRS sodba I U 895/2015Upravno sodišče RS · 2016
Ena od pojavnih oblik t.i. trgovalne tržne manipulacije je tudi sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, s katerim oseba ali več oseb, ki delujejo povezano, zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni, razen če oseba, ki je sklenila ta posel oziroma dala naročilo za trgovanje, dokaže, da je bil poslovni razlog za tako ravnanje zakonit in da so ti posli oziroma naročila za trgovanje v skladu s priznanimi tržnimi običaji na trgu, na katerem so bili sklenjeni oziroma dani. Raven cene finančnega instrumenta je na nenormalni oziroma umetni ravni, če ni rezultat dopustnega tržnega procesa. Poslovni razlog kot subjektivno merilo, ki mora biti izpolnjeno za izvzetje od prepovedane tržne manipulacije, pa mora biti zakonit in skladen s tržnimi običaji. Pri tem ne zadostuje, da ima oseba poleg nezakonitih poslovnih razlogov, kot je trgovanje z namenom vplivanja na ceno finančnega instrumenta, tudi zakonit poslovni razlog, temveč se zahteva, da ima za posel izključno zakonite poslovne razloge. Kazalniki tržne manipulacije iz tretjega odstavka 375. člena ZTFI sicer sami po sebi ne ustvarjajo domneve o manipulativnem ravnanju, ampak se mora tož
- VSRS Sodba G 18/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Da ni šlo zgolj za nenavaden splet naključij, temveč za vzorec ravnanja tožnikov, kaže njihovo celotno (kontinuirano) ravnanje (sklepanje poslov na določen način in z določeno vsebino, zaradi vpliva na enotni tečaj delnic). V ravnanju tožnikov je zaslediti tako objektivni kot subjektivni element tržne manipulacije. Ker je Agencija ugotovila več znakov tržne manipulacije in so ti znaki obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je ravnanje tožnikov imelo objektivne značilnosti tržne manipulacije. Tožniki sicer načeloma niso bili dolžni raziskovati ozadja in razlogov (motivov) prejetih naročil, vendar pa so bili dolžni ravnati v skladu z določbami ZTFI, ki prepovedujejo dejanje tržne manipulacije. Da niso ravnali tako, kaže že dejstvo, da cen v oddanih naročilih niso zniževali glede na najugodnejšo ponudbo na trgu, temveč so jih nasprotno (sistematično prisiljeno) zviševali. Čeprav morda pri posameznem poslu ali skupini poslov ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil namen tožnikov manipulacija s prometom ali ceno delnic, pa njihovo celotno ravnanje kaže prav na takšen namen ali pa vsaj na opust
- VSRS Sodba G 10/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Izpisi iz borznega trgovalnega sistema (v nadaljevanju BTS) v konkretnem primeru vsebujejo več količinsko večjih neaktivnih nakupnih naročil, ki so bila v sistemu BTS prisotna dalj časa. Po presoji Vrhovnega sodišča slednja ne bi smela biti zajeta ne v analizi podatkov in ne v grafih tožene stranke. Tudi v zvezi s primerjavo nakupnih naročil tožnikov s prodajnimi naročili se Vrhovno sodišče strinja z ugovori tožnikov, da bi tožena stranka pri ugotavljanju cene njihovih nakupnih naročil morala upoštevati tudi količino teh naročil. Tožniki namreč z uravnavanjem količine posameznega naročila, ki je presegalo najboljšo (cenovno najnižjo) ponudbo, niso sklenili posla le z najboljšim ponudnikom, temveč tudi z naslednjimi ponudniki (ki so bili na višjih cenovnih nivojih), tako da so na ta način večinoma pridobili celotno količino, navedeno v posameznem nakupnem naročilu. Vrhovno sodišče še pripominja, da tudi sicer navedbe v izreku glede „pogostega preseganja cen prodajnih naročil“ niso ne kvantificirane, ne grafično prikazane. Tožena stranka bo morala zato iz svoje analize izvzeti neaktivna nakupna in prodajna naročila in ponderirano ceno nakupnih naročil primerjati s cen
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 1. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 895/2015Upravno sodišče RS · 12. 1. 2016
Ena od pojavnih oblik t.i. trgovalne tržne manipulacije je tudi sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, s katerim oseba ali več oseb, ki delujejo povezano, zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni, razen če oseba, ki je sklenila ta posel oziroma dala naročilo za trgovanje, dokaže, da je bil poslovni razlog za tako ravnanje zakonit in da so ti posli oziroma naročila za trgovanje v skladu s priznanimi tržnimi običaji na trgu, na katerem so bili sklenjeni oziroma dani. Raven cene finančnega instrumenta je na nenormalni oziroma umetni ravni, če ni rezultat dopustnega tržnega procesa. Poslovni razlog kot subjektivno merilo, ki mora biti izpolnjeno za izvzetje od prepovedane tržne manipulacije, pa mora biti zakonit in skladen s tržnimi običaji. Pri tem ne zadostuje, da ima oseba poleg nezakonitih poslovnih razlogov, kot je trgovanje z namenom vplivanja na ceno finančnega instrumenta, tudi zakonit poslovni razlog, temveč se zahteva, da ima za posel izključno zakonite poslovne razloge. Kazalniki tržne manipulacije iz tretjega odstavka 375. člena ZTFI sicer sami po sebi ne ustvarjajo domneve o manipulativnem ravnanju, ampak se mora tož
- VSRS Sodba G 18/2009Vrhovno sodišče RS · 28. 3. 2011
Da ni šlo zgolj za nenavaden splet naključij, temveč za vzorec ravnanja tožnikov, kaže njihovo celotno (kontinuirano) ravnanje (sklepanje poslov na določen način in z določeno vsebino, zaradi vpliva na enotni tečaj delnic). V ravnanju tožnikov je zaslediti tako objektivni kot subjektivni element tržne manipulacije. Ker je Agencija ugotovila več znakov tržne manipulacije in so ti znaki obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je ravnanje tožnikov imelo objektivne značilnosti tržne manipulacije. Tožniki sicer načeloma niso bili dolžni raziskovati ozadja in razlogov (motivov) prejetih naročil, vendar pa so bili dolžni ravnati v skladu z določbami ZTFI, ki prepovedujejo dejanje tržne manipulacije. Da niso ravnali tako, kaže že dejstvo, da cen v oddanih naročilih niso zniževali glede na najugodnejšo ponudbo na trgu, temveč so jih nasprotno (sistematično prisiljeno) zviševali. Čeprav morda pri posameznem poslu ali skupini poslov ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil namen tožnikov manipulacija s prometom ali ceno delnic, pa njihovo celotno ravnanje kaže prav na takšen namen ali pa vsaj na opust
- VSRS Sodba G 10/2010Vrhovno sodišče RS · 28. 9. 2010
Izpisi iz borznega trgovalnega sistema (v nadaljevanju BTS) v konkretnem primeru vsebujejo več količinsko večjih neaktivnih nakupnih naročil, ki so bila v sistemu BTS prisotna dalj časa. Po presoji Vrhovnega sodišča slednja ne bi smela biti zajeta ne v analizi podatkov in ne v grafih tožene stranke. Tudi v zvezi s primerjavo nakupnih naročil tožnikov s prodajnimi naročili se Vrhovno sodišče strinja z ugovori tožnikov, da bi tožena stranka pri ugotavljanju cene njihovih nakupnih naročil morala upoštevati tudi količino teh naročil. Tožniki namreč z uravnavanjem količine posameznega naročila, ki je presegalo najboljšo (cenovno najnižjo) ponudbo, niso sklenili posla le z najboljšim ponudnikom, temveč tudi z naslednjimi ponudniki (ki so bili na višjih cenovnih nivojih), tako da so na ta način večinoma pridobili celotno količino, navedeno v posameznem nakupnem naročilu. Vrhovno sodišče še pripominja, da tudi sicer navedbe v izreku glede „pogostega preseganja cen prodajnih naročil“ niso ne kvantificirane, ne grafično prikazane. Tožena stranka bo morala zato iz svoje analize izvzeti neaktivna nakupna in prodajna naročila in ponderirano ceno nakupnih naročil primerjati s cen