237. člen ZTFI-UPB3
(register odvisnih borznoposredniških zastopnikov)
(1)Agencija vodi register odvisnih borznoposredniških zastopnikov (v nadaljnjem besedilu: register zastopnikov).
(2)V register zastopnikov se vpisujejo: 1. odvisni borznoposredniški zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji in 2. odvisni borznoposredniški zastopnik s sedežem v drugi državi članici, katere predpisi njenim investicijskih podjetjem ne dovoljujejo pooblastitve odvisnih borznoposredniških zastopnikov, in ki ga je pooblastila borznoposredniška družba.
(3)Odvisni borznoposredniški zastopnik se vpiše v register zastopnikov, če ima dobro ime ter ustrezno splošno, poslovno in profesionalno znanje, potrebno za jasno posredovanje vseh informacij glede storitev ki jih ponuja strankam oziroma morebitnim strankam.
(4)O zahtevi za vpis v register zastopnikov odloči agencija z odločbo.
(5)Register zastopnikov mora vsebovati najmanj te podatke o osebah iz drugega odstavka tega člena: 1. enolično identifikacijo, 2. ime, priimek in stalno prebivališče fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe.
(6)Agencija mora borznoposredniški družbi zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in ki jih borznoposredniška družba potrebuje za preveritev ustreznih lastnosti odvisnega borznoposredniškega zastopnika iz drugega odstavka tega člena, ki ga namerava pooblastiti.
(7)Agencija mora redno vzdrževati register zastopnikov in omogočiti javno dostopnost podatkov, ki se vpisujejo vanj.
(8)Za vpis in izbris odvisnih borznoposredniških zastopnikov iz registra zastopnikov se smiselno uporabljajo 187. člen ter 189. do 191. člen tega zakona.
- VSRS Sodba G 34/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Tožeča stranka neutemeljeno očita bistveno kršitev pravil postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga o pričevanju prič I. I., H. H. in L. L. Ta dokazni predlog je prvič podala na ustni obravnavi dne 12. 6. 2012, Agencija pa ga je s sklepom zavrnila, ker izvedba teh dokazov ni bila predlagana v Izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja tožeče stranke z dne 4. 5. 2010. Glede na jasno določbo tretjega odstavka 534. člena ZTFI je Agencija pravilno odločila, da subjekt nadzora v ponovljenem postopku nima pravice do predlaganja novih dokazov, če v okviru postopka sodnega varstva ni bila odpravljena tudi odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja. Slednja namreč predstavlja pravno podlago za poziv stranki o izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja (četrti odstavek 533. člena ZTFI).
- VSRS Sodba G 26/2010Vrhovno sodišče RS · 2012
S pravnomočnostjo odločbe o začetku postopka niso postala pravnomočno ugotovljena tudi dejstva (v smislu relevantne ugotovitve dejanskega stanja) iz te odločbe. Za začetek postopka je namreč potreben obstoj podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa nadzora. Utemeljenost suma oziroma resničnost podatkov pa se nato (šele) preveri v nadaljnjem postopku. Po presoji Vrhovnega sodišča ponovna oziroma druga kršitev v petletnem obdobju po drugem odstavku 189. člena ZTFI ni pogojena s prvo kršitvijo, ki bi morala bila ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Drugi odstavek 189. člena ZTFI namreč določa kot hujšo kršitev (le) tisto kršitev enakih značilnosti, ki je storjena že drugič v petletnem obdobju. Zatrjevana zahteva po predhodni pravnomočni odločbi zato ne izhaja iz zakonskega besedila in bi bila tudi v nasprotju s ciljem zakona, ki zasleduje vzpostavitev hitrega in učinkovitega nadzora nad trgovanjem s finančnimi instrumenti. Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo procesnih jamstev v dokaznem postopku, saj je Agencija obravnavala (zgolj) prejete pisne prijave, hkrati pa ni v ni
- VSRS Sodba G 13/2010Vrhovno sodišče RS · 2012
Ker so se določeni sodelavci tožeče stranke predstavljali kot „brokerji“, torej borzni posredniki, čeprav niso imeli dovoljenja, so jim stranke ravno zaradi tega brez dvoma tudi bolj zaupale, saj so bile prepričane, da komunicirajo s strokovno usposobljenim posrednikom. Prav tako niso bile ustrezne in razumljive informacije glede predstavitve same tožeče stranke, saj so posamezni svetovalci, kar je razvidno iz izjav, tožečo stranko predstavljali kot borznoposredniško hišo, ne pa kot odvisnega borznoposredniškega zastopnika družbe B. Stranke pri tem, glede na svoje znanje (nekatere po lastnih izjavah niso imele nobenih izkušenj na področju trgovanja z vrednostnimi papirji), niso bile sposobne razumeti prevzetih tveganj in so pri odločitvah v celoti zaupale sodelavcem tožeče stranke, kar potrjujejo tudi njihove izjave o visokih izgubah, h katerim je treba prišteti še visoke provizije, česar niso pričakovale. Glede na zakonsko opredelitev značilnosti hujše kršitve je ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča ta podana in tako izpolnjen pogoj za izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika. Podan je obstoj znakov več kršitev,
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 2. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba G 34/2012Vrhovno sodišče RS · 12. 2. 2013
Tožeča stranka neutemeljeno očita bistveno kršitev pravil postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga o pričevanju prič I. I., H. H. in L. L. Ta dokazni predlog je prvič podala na ustni obravnavi dne 12. 6. 2012, Agencija pa ga je s sklepom zavrnila, ker izvedba teh dokazov ni bila predlagana v Izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja tožeče stranke z dne 4. 5. 2010. Glede na jasno določbo tretjega odstavka 534. člena ZTFI je Agencija pravilno odločila, da subjekt nadzora v ponovljenem postopku nima pravice do predlaganja novih dokazov, če v okviru postopka sodnega varstva ni bila odpravljena tudi odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja. Slednja namreč predstavlja pravno podlago za poziv stranki o izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja (četrti odstavek 533. člena ZTFI).
- VSRS Sodba G 26/2010Vrhovno sodišče RS · 13. 3. 2012
S pravnomočnostjo odločbe o začetku postopka niso postala pravnomočno ugotovljena tudi dejstva (v smislu relevantne ugotovitve dejanskega stanja) iz te odločbe. Za začetek postopka je namreč potreben obstoj podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa nadzora. Utemeljenost suma oziroma resničnost podatkov pa se nato (šele) preveri v nadaljnjem postopku. Po presoji Vrhovnega sodišča ponovna oziroma druga kršitev v petletnem obdobju po drugem odstavku 189. člena ZTFI ni pogojena s prvo kršitvijo, ki bi morala bila ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Drugi odstavek 189. člena ZTFI namreč določa kot hujšo kršitev (le) tisto kršitev enakih značilnosti, ki je storjena že drugič v petletnem obdobju. Zatrjevana zahteva po predhodni pravnomočni odločbi zato ne izhaja iz zakonskega besedila in bi bila tudi v nasprotju s ciljem zakona, ki zasleduje vzpostavitev hitrega in učinkovitega nadzora nad trgovanjem s finančnimi instrumenti. Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo procesnih jamstev v dokaznem postopku, saj je Agencija obravnavala (zgolj) prejete pisne prijave, hkrati pa ni v ni
- VSRS Sodba G 13/2010Vrhovno sodišče RS · 25. 1. 2012
Ker so se določeni sodelavci tožeče stranke predstavljali kot „brokerji“, torej borzni posredniki, čeprav niso imeli dovoljenja, so jim stranke ravno zaradi tega brez dvoma tudi bolj zaupale, saj so bile prepričane, da komunicirajo s strokovno usposobljenim posrednikom. Prav tako niso bile ustrezne in razumljive informacije glede predstavitve same tožeče stranke, saj so posamezni svetovalci, kar je razvidno iz izjav, tožečo stranko predstavljali kot borznoposredniško hišo, ne pa kot odvisnega borznoposredniškega zastopnika družbe B. Stranke pri tem, glede na svoje znanje (nekatere po lastnih izjavah niso imele nobenih izkušenj na področju trgovanja z vrednostnimi papirji), niso bile sposobne razumeti prevzetih tveganj in so pri odločitvah v celoti zaupale sodelavcem tožeče stranke, kar potrjujejo tudi njihove izjave o visokih izgubah, h katerim je treba prišteti še visoke provizije, česar niso pričakovale. Glede na zakonsko opredelitev značilnosti hujše kršitve je ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča ta podana in tako izpolnjen pogoj za izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika. Podan je obstoj znakov več kršitev,