3. člen ZDSŽ
(1)Družba Slovenske železnice d.o.o. kot obvladujoča družba ustanovi odvisne družbe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
- opravljanje vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture in izvajanje drugih nalog upravljavca javne železniške infrastrukture;
- opravljanje prevoza potnikov v notranjem, čezmejnem regijskem in mednarodnem železniškem prometu;
- prevoz blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
(2)Za opravljanje posameznih dejavnosti iz prejšnjega odstavka se ustanovi najmanj ena odvisna družba.
(3)Družba Slovenske železnice d.o.o. lahko s soglasjem ustanovitelja poleg družb iz prejšnjega odstavka ustanovi druge gospodarske družbe in druge pravne osebe, katerih dejavnost je potrebna za nemoteno in kakovostno opravljanje dejavnosti gospodarskih družb iz prvega odstavka tega člena in sicer predvsem za izvajanje naslednjih dejavnosti:
- prevoz blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
- vleko vlakov in tehnično vagonsko dejavnost;
- izvajanje storitev logističnih centrov, gradbena dejavnost, skladiščenje, telekomunikacije, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije, projektiranje in tehnično svetovanje, tehnično preizkušanje in analiziranje, izvajanje informacijskih, finančnih, računovodskih in drugih podobnih storitev, proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil, vzdrževanje in popravila tirnih in motornih vozil, splošna gradbena dela in gradbena dela specialnih strok, razvoj, svetovanje in opremljanje z računalniško programsko opremo ter druge dejavnosti.
(4)Pri ustanavljanju novih družb ali drugih pravnih oseb mora družba Slovenske železnice d.o.o. zasledovati cilje, ki jih določa tretji odstavek 2. člena tega zakona.
(5)Družba Slovenske železnice d.o.o. kot ustanovitelj in družbenik odvisnih družb iz prvega odstavka tega člena lahko razpolaga s poslovnimi deleži v posamezni odvisni družbi le v skladu s strategijo Republike Slovenije za upravljanje kapitalskih naložb države.
(6)(prenehal veljati)
- UPRS Sodba I U 563/2020-56Upravno sodišče RS · 2020
Sistem javnega naročanja ščiti pomembne javne interese, kot so predvsem gospodarnost, učinkovitost in zagotavljanje konkurence pri porabi javnih sredstev. Tožničin obstoj predvideva zakon, zato ta obstoj ne more biti podvržen zakonitostim trga. To pa pomeni, da obstaja nevarnost, da tožnico pri izbiri ponudnika lahko vodijo negospodarski motivi.
- UPRS Sodba I U 276/2017-26Upravno sodišče RS · 2019
Republika Slovenija je ustanovitelj in edini družbenik družbe B. d.o.o., ki je kot obvladujoča družba za izvajanje svojih dejavnosti ustanovila številne odvisne družbe, med drugimi tudi tožnika, zato je pravilen tudi zaključek, da je Republika Slovenija pri navedeni ureditvi železniških dejavnosti zasledovala splošni interes. Ker svoje dejavnosti opravlja za skupino B. d.o.o. na podlagi neposrednih pogodb ob izključeni eventualni ostali konkurenci in ker RS oziroma obvladujoča družba B. d.o.o. odgovarja za tožnikove izgube, ustanovitev tožnika pa ni bila namenjena zagotavljanju dobička, temveč zagotavljanju njegovih storitev za skupino B. d.o.o., katere ciljem je tudi v celoti podrejen, prvostopni organ zaključuje, da tožnik opravlja dejavnosti za zadovoljevanje splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, temveč v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javno storitev na področju prevoza z železnico. Zato izpolnjuje pogoje za status naročnika po določilih ZJN-3.
- UPRS Sodba I U 525/2017-16Upravno sodišče RS · 2018
Kolikor tožnik v določenem delu opravlja tudi tržne dejavnosti, to ni razlog, da mu ne bi bilo treba upoštevati javno naročniške zakonodaje. Razširitev pravnega režima javnih naročil na tožnika tudi, ko posluje tržno, ne pomeni posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, pač pa določitev načina uresničevanja te pravice. Del, ki ga v okviru splošne tožnikove dejavnosti zavzemajo dejavnosti, ki se opravljajo zaradi pridobitnega namena, za namene opredelitve tožnika kot osebe javnega prava nima pomena.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 10. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 563/2020-56Upravno sodišče RS · 1. 10. 2020
Sistem javnega naročanja ščiti pomembne javne interese, kot so predvsem gospodarnost, učinkovitost in zagotavljanje konkurence pri porabi javnih sredstev. Tožničin obstoj predvideva zakon, zato ta obstoj ne more biti podvržen zakonitostim trga. To pa pomeni, da obstaja nevarnost, da tožnico pri izbiri ponudnika lahko vodijo negospodarski motivi.
- UPRS Sodba I U 276/2017-26Upravno sodišče RS · 9. 1. 2019
Republika Slovenija je ustanovitelj in edini družbenik družbe B. d.o.o., ki je kot obvladujoča družba za izvajanje svojih dejavnosti ustanovila številne odvisne družbe, med drugimi tudi tožnika, zato je pravilen tudi zaključek, da je Republika Slovenija pri navedeni ureditvi železniških dejavnosti zasledovala splošni interes. Ker svoje dejavnosti opravlja za skupino B. d.o.o. na podlagi neposrednih pogodb ob izključeni eventualni ostali konkurenci in ker RS oziroma obvladujoča družba B. d.o.o. odgovarja za tožnikove izgube, ustanovitev tožnika pa ni bila namenjena zagotavljanju dobička, temveč zagotavljanju njegovih storitev za skupino B. d.o.o., katere ciljem je tudi v celoti podrejen, prvostopni organ zaključuje, da tožnik opravlja dejavnosti za zadovoljevanje splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, temveč v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javno storitev na področju prevoza z železnico. Zato izpolnjuje pogoje za status naročnika po določilih ZJN-3.
- UPRS Sodba I U 525/2017-16Upravno sodišče RS · 27. 3. 2018besedilo 2016–2018
Kolikor tožnik v določenem delu opravlja tudi tržne dejavnosti, to ni razlog, da mu ne bi bilo treba upoštevati javno naročniške zakonodaje. Razširitev pravnega režima javnih naročil na tožnika tudi, ko posluje tržno, ne pomeni posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, pač pa določitev načina uresničevanja te pravice. Del, ki ga v okviru splošne tožnikove dejavnosti zavzemajo dejavnosti, ki se opravljajo zaradi pridobitnega namena, za namene opredelitve tožnika kot osebe javnega prava nima pomena.