iuris
§ zakonZakon o družbi Slovenske železnice · ZDSŽ · velja od 11. 1. 2011

2. člen ZDSŽ

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 1. 10. 2020Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 563/2020-56Upravno sodišče RS · 2020

    Sistem javnega naročanja ščiti pomembne javne interese, kot so predvsem gospodarnost, učinkovitost in zagotavljanje konkurence pri porabi javnih sredstev. Tožničin obstoj predvideva zakon, zato ta obstoj ne more biti podvržen zakonitostim trga. To pa pomeni, da obstaja nevarnost, da tožnico pri izbiri ponudnika lahko vodijo negospodarski motivi.

  • UPRS Sodba I U 525/2017-16Upravno sodišče RS · 2018

    Kolikor tožnik v določenem delu opravlja tudi tržne dejavnosti, to ni razlog, da mu ne bi bilo treba upoštevati javno naročniške zakonodaje. Razširitev pravnega režima javnih naročil na tožnika tudi, ko posluje tržno, ne pomeni posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, pač pa določitev načina uresničevanja te pravice. Del, ki ga v okviru splošne tožnikove dejavnosti zavzemajo dejavnosti, ki se opravljajo zaradi pridobitnega namena, za namene opredelitve tožnika kot osebe javnega prava nima pomena.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 26. 4. 2018
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 10. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • UPRS Sodba I U 563/2020-56
    Upravno sodišče RS · 1. 10. 2020

    Sistem javnega naročanja ščiti pomembne javne interese, kot so predvsem gospodarnost, učinkovitost in zagotavljanje konkurence pri porabi javnih sredstev. Tožničin obstoj predvideva zakon, zato ta obstoj ne more biti podvržen zakonitostim trga. To pa pomeni, da obstaja nevarnost, da tožnico pri izbiri ponudnika lahko vodijo negospodarski motivi.

  • UPRS Sodba I U 525/2017-16
    Upravno sodišče RS · 27. 3. 2018

    Kolikor tožnik v določenem delu opravlja tudi tržne dejavnosti, to ni razlog, da mu ne bi bilo treba upoštevati javno naročniške zakonodaje. Razširitev pravnega režima javnih naročil na tožnika tudi, ko posluje tržno, ne pomeni posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, pač pa določitev načina uresničevanja te pravice. Del, ki ga v okviru splošne tožnikove dejavnosti zavzemajo dejavnosti, ki se opravljajo zaradi pridobitnega namena, za namene opredelitve tožnika kot osebe javnega prava nima pomena.