21. člen ZIMI
(plačilo stroškov prilagoditve vozila)
(1)Invalid, ki je zaradi invalidnosti gibalno oviran in lahko vozilo upravlja sam le, če je prilagojeno, lahko uveljavlja plačilo stroškov prilagoditve vozila enkrat na šest let.
(2)Do prilagoditve je upravičen tudi invalid, ki sam ne upravlja vozila, prilagoditev pa je nujno potrebna za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo. V tem primeru lahko invalid uveljavlja stroške za naprave in pripomočke za premostitev višinske razlike pri vstopu v vozilo ter za ustrezne sisteme za pritrditev vozička v vozilo, in sicer enkrat na šest let.
(3)Izjemoma se invalidu lahko odobri plačilo stroškov prilagoditve vozila pred potekom šestih let, če dokaže, da je prilagoditev vozila nujna zaradi nastanka nove invalidnosti, bistvenega poslabšanja invalidnosti oziroma zaradi uničenja prilagojenega vozila.
(4)Invalidu iz prvega odstavka tega člena se v primeru nakupa novega prilagojenega vozila prizna sofinanciranje nakupa vozila. Sofinanciranje teh stroškov upravičenec lahko uveljavlja v višini in po postopku iz 22. člena tega zakona.
(5)V predpisu iz drugega odstavka 17. člena tega zakona se podrobneje opredelijo način prilagoditve vozila iz prvega in drugega odstavka tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, vrednost posamezne prilagoditve vozila in standardi kakovosti prilagoditve ter način vzdrževanja. Za enostavnejše prilagoditve vozila se štejejo prilagoditve, katerih skupna vrednost ne presega 1.000 eurov, za zahtevnejše prilagoditve pa tiste, katerih skupna vrednost presega 1.000 eurov.
- UPRS sodba I U 550/2014Upravno sodišče RS · 2015
Tožena stranka je v ponovljenem postopku spet zavrnila tožničino vlogo, vendar tokrat iz razloga, ker izvajalca prilagoditve ni izbral Univerzitetni inštitut, pač pa sama tožnica, in ker njena vloga z dne 2. 9. 2013 ni bila podana že pred izvedbo prilagoditve, četudi je bilo skupaj z vlogo predloženo tudi potrdilo o homologaciji, do katerega pa se tožena stranka sploh ni kakorkoli konkretno opredelila. Po mnenju sodišča nepravilno. Zakonodajalec namreč takšne sankcije, izvedbe prilagoditve vozila ni zapovedal ne z določili ZIMI, niti s katerimkoli drugim kogentnim predpisom, veljavnim v pravnem redu Republike Slovenije v času odločanja tožene stranke.
- UPRS sodba I U 1686/2013Upravno sodišče RS · 2014
V tretjem odstavku 21. člena ZIMI, na katerega se sklicuje upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je določeno, da je do prilagoditve vozila upravičen tudi invalid, ki sam ne upravlja vozila, prilagoditev pa je nujno potrebno za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo; v tem primeru lahko invalid uveljavlja stroške za naprave in pripomočke za premostitev višinske razlike pri vstopu v vozilo ter za ustrezne sisteme za pritrditev vozička v vozilo, in sicer enkrat na šest let. V skladu s četrtim odstavkom 21. člena istega zakona se sicer v pravilniku podrobneje opredelijo tudi način prilagoditve vozila – vendar le vozila iz prvega odstavka tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, standardi kvalitete prilagoditve in način vzdrževanja. Prvi odstavek pa obravnava vozilo, ki ga vozi oseba, ki je zaradi invalidnosti gibalno ovirana, lahko pa vozilo upravlja sama pod pogojem, če je to prilagojeno. Za tak primer v obravnavani zadevi očitno ne gre, sicer se upravni organ ne bi skliceval na tretji odstavek 21. člena.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 6. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 550/2014Upravno sodišče RS · 18. 6. 2015
Tožena stranka je v ponovljenem postopku spet zavrnila tožničino vlogo, vendar tokrat iz razloga, ker izvajalca prilagoditve ni izbral Univerzitetni inštitut, pač pa sama tožnica, in ker njena vloga z dne 2. 9. 2013 ni bila podana že pred izvedbo prilagoditve, četudi je bilo skupaj z vlogo predloženo tudi potrdilo o homologaciji, do katerega pa se tožena stranka sploh ni kakorkoli konkretno opredelila. Po mnenju sodišča nepravilno. Zakonodajalec namreč takšne sankcije, izvedbe prilagoditve vozila ni zapovedal ne z določili ZIMI, niti s katerimkoli drugim kogentnim predpisom, veljavnim v pravnem redu Republike Slovenije v času odločanja tožene stranke.
- UPRS sodba I U 1686/2013Upravno sodišče RS · 9. 1. 2014besedilo 2010–2014
V tretjem odstavku 21. člena ZIMI, na katerega se sklicuje upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je določeno, da je do prilagoditve vozila upravičen tudi invalid, ki sam ne upravlja vozila, prilagoditev pa je nujno potrebno za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo; v tem primeru lahko invalid uveljavlja stroške za naprave in pripomočke za premostitev višinske razlike pri vstopu v vozilo ter za ustrezne sisteme za pritrditev vozička v vozilo, in sicer enkrat na šest let. V skladu s četrtim odstavkom 21. člena istega zakona se sicer v pravilniku podrobneje opredelijo tudi način prilagoditve vozila – vendar le vozila iz prvega odstavka tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, standardi kvalitete prilagoditve in način vzdrževanja. Prvi odstavek pa obravnava vozilo, ki ga vozi oseba, ki je zaradi invalidnosti gibalno ovirana, lahko pa vozilo upravlja sama pod pogojem, če je to prilagojeno. Za tak primer v obravnavani zadevi očitno ne gre, sicer se upravni organ ne bi skliceval na tretji odstavek 21. člena.