Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in način izdelave, ukrepanja v okolju divjadi, roke in postopke sprejemanja, način predstavitve ter način spremljanja izvajanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo.

(1)Podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanja z divjadjo se praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v državnem koordinatnem sistemu. Zbiranje in prikaz podatkov v načrtih se opravita na način, ki omogoča primerjavo s predhodnimi načrti.

(2)Vsi dokumenti, ki so bili izdelani ali pridobljeni v postopku priprave načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, so dokumentarno gradivo, ki ga je treba hraniti najmanj do sprejema novega načrta za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Vsi podatki, ki so bili zbrani za pripravo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, so del zbirke podatkov o stanju in razvoju gozdov ter populacij divjadi (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov).

(3)Podatki iz prejšnjega odstavka se morajo hraniti na dveh ločenih mestih v obliki, ki zagotavlja trajen računalniški zapis.

(4)Vse grafične podatke, ki so podlaga načrtom za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, je potrebno izdelati in hraniti tudi v njihovem metapodatkovnem zapisu.

(5)Zbirka podatkov, ki jo vodi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), vsebuje bazo podatkov o:

-        stalnih vzorčnih ploskvah,

-        odsekih,

-        sestojih,

-        funkcijah,

-        poseku,

-        izvedenih gojitvenih, varstvenih in drugih delih,

-        gozdnih prometnicah,

-        gozdnih združbah,

-        izjemnih drevesih v gozdnem prostoru,

-        odvzemu divjadi,

-        škodah od divjadi,

-        vzorčnih ploskvah za spremljanje objedenosti gozdnega mladja od divjadi,

-        opravljenih delih v življenjskem okolju divjadi.

(6)Vsi podatki iz prejšnjega odstavka morajo biti prostorsko opredeljeni.

(7)Za vse podatke, ki jih je ZGS uporabil pri izdelavi načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, pa jih ni samostojno pridobil, mora biti v načrtu za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo naveden njihov vir.

(8)Zbirka podatkov se ažurira vsako leto, tako da se vanjo vnesejo novo pridobljeni podatki prejšnjega leta najkasneje do 1. aprila tekočega leta.

Po gospodarskih kategorijah se gozdovi delijo na:

-        večnamenske gozdove;

-        gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni;

-        gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma;

-        varovalne gozdove.

(1)Rastiščnogojitveni razredi (v nadaljnjem besedilu: RGR) na ravni gozdnogospodarskih območij (v nadaljnjem besedilu: GGO) in RGR na ravni gozdnogospodarskih enot (v nadaljnjem besedilu: GGE) se oblikujejo po skupinah rastišč in gospodarskih kategorijah gozdov, pri čemer je treba upoštevati vrstno sestavo in zgradbo gozdnih sestojev ter cilje gospodarjenja. Izjemoma se lahko v isti RGR uvrstijo večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, če pri slednjih režim oziroma omejitve gospodarjenja ne zahtevajo posebnega načina gospodarjenja z gozdovi.

(2)Podrobnost oblikovanja RGR mora smiselno slediti prostorskemu merilu GGE oziroma GGO. RGR na ravni GGO se praviloma členijo na več RGR na ravni GGE.

(3)Podlaga za oblikovanje RGR so vegetacijske karte in druga fitocenološka gradiva, izdelana v skladu s standardno srednjeevropsko fitocenološko metodo (Braun-Blanquet).

(4)RGR se oblikujejo v okviru naslednjih skupin rastišč:

-        vrbovja, topolovja, črnojelševja in sivojelševja;

-        dobova-belogabrovja in brestovja z ozkolistnim jesenom;

-        gradnova-belogabrovja na karbonatnih in mešanih kamninah;

-        gradnova-belogabrovja in hrastovja na silikatnih kamninah;

-        podgorska bukovja na karbonatnih in mešanih kamninah;

-        podgorska bukovja na silikatnih kamninah;

-        gorska, zgornjegorska in subalpinska bukovja na karbonatnih in mešanih kamninah;

-        gorska in zgornjegorska bukovja na silikatnih kamninah;

-        jelova-bukovja;

-        javorovja, velikojesenovja in lipovja;

-        toploljubna bukovja;

-        gozdovi in grmišča toploljubnih listavcev;

-        kisloljubna rdečeborovja;

-        bazoljubna rdečeborovja in črnoborovja;

-        jelovja in smrekovja na karbonatnih in mešanih kamninah;

-        jelovja in smrekovja na silikatnih kamninah;

-        barjanska smrekovja in ruševja;

-        macesnovja;

-        ruševja.

(1)GGO se razdeli na GGE zaradi izdelave in spremljanja izvajanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi.

(2)Meje GGE praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po naravnih mejah. Površina gozdov v GGE meri praviloma od 3.000 do 6.000 ha.

(1)Površina GGE se razdeli na oddelke, ti pa se razdelijo še na odseke, če je to potrebno, zaradi načrtovanja in spremljanja gospodarjenja z gozdovi.

(2)Oddelek je trajna ureditvena enota. Meje oddelka praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma parcel, po razvodnicah, vodah, komunikacijah, presekah in drugih opaznih mejah. V območju strnjenih gozdov so oddelki praviloma veliki 20–60 ha, drugje so lahko večji.

(3)Odsek je najnižja ureditvena enota. Odseki se oblikujejo tako, da je glede na rastišče, zgradbo gozdov ali njihovih funkcij omogočeno razlikovanje ciljev in smernic na ravni RGR. Meja odseka praviloma ne seka parcelne meje. Površina delov parcele v različnih odsekih se oceni. Odsek praviloma ni manjši kot 3 ha.

(1)Meje ureditvenih enot se vrišejo na topografske in pregledne katastrske načrte merila 1:5.000 oziroma 1:10.000. Na terenu se meje načrtovalnih enot označijo samo v gozdu. Gostota oznak mora biti tolikšna, da je zagotovljena razpoznavnost meje.

(2)Označene meje ureditvenih enot ne določajo posestnih mej. ZGS skrbi za obnavljanje mej ureditvenih enot na terenu.

(1)Na terenu se meje ureditvenih enot praviloma označijo z rdečimi vodoravnimi črtami širine 15–20 mm in dolžine 15 cm (na tanjšem drevju lahko tudi manj) na deblih stoječega drevja približno 170 cm od tal, in sicer:

-        meja GGE s tremi črtami v razmiku 10 mm;

-        meja oddelka z dvema črtama in s številkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črtama;

-        meja odseka z eno črto in malimi tiskanimi črkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črto (nad črto se lahko zariše tudi pika, če je to potrebno zaradi razlikovanja meje odseka od posestnih mej).

(2)Oznake ureditvenih enot se lahko namestijo tudi na vraščene skale.

(3)Številke in črke za označitev oddelkov in odsekov se na terenu praviloma zapišejo samo na križišča mej in na presečišča mej s pomembnejšimi potmi.

(1)Splošni del gozdnogospodarskega in lovsko upravljavskega načrta območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) vsebuje:

-        opis GGO;

-        opis lovsko upravljavskega območja (v nadaljnjem besedilu: LUO);

-        oceno stanja in razvoja gozdov (podatke za prikaz ocene stanja in razvoja gozdov se pridobi iz gozdnogospodarskih načrtov GGE);

-        presojo uspešnosti gospodarjenja z gozdovi, presojo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in opredelitev glavnih problemov pri gospodarjenju z gozdovi;

-        analizo preteklega upravljanja z divjadjo, opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi in opredelitev glavnih problemov upravljanja z divjadjo;

-        oceno stanja populacij divjadi in oceno stanja življenjskega okolja divjadi s presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;

-        utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov;

-        določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;

-        določitev ciljev in usmeritev za upravljanje z divjadjo na lovnih in nelovnih površinah;

-        okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi;

-        določitev ureditvenih obdobij gozdnogospodarskih načrtov GGE.

(2)Prostorski del območnega načrta vsebuje:

-        prikaz območja gozdov in drugih gozdnih zemljišč;

-        v okviru gozdov in drugih gozdnih zemljišč se prikažejo območja, ki so po prostorskih planskih aktih namenjena drugim rabam;

-        prikaz območij, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom, ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;

-        določitev območij posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora divjadi;

-        prikaz zasnove gozdne infrastrukture in drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru;

-        določitev območij, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh.

(3)Na ravni GGO se obravnava vsebine iz prve, tretje, četrte, sedme, osme, desete in enajste alinee prvega odstavka tega člena, na ravni LUO pa vsebino iz druge, pete, šeste in devete alinee prvega odstavka tega člena.

(4)(črtan).

Opis GGO vsebuje:

-        opis naravnih razmer in opredelitev predelov z enotnimi krajinskimi značilnostmi, pri čemer se opišejo zlasti lega območja v krajini, orografija, značilnosti podnebja, hidrološke in hidrogeološke razmere, gozdnatost, matične kamnine in tla, gozdne združbe s pregledno karto, značilnosti prosto živečih živalskih vrst;

-        opis družbeno-gospodarskih razmer, ki zajema zlasti demografska gibanja ter stanje in organiziranost gozdarske dejavnosti;

-        lastništvo gozdov (deleži gozdov po lastniških kategorijah: zasebni gozdovi, državni gozdovi, gozdovi lokalnih skupnosti; za zasebne gozdove se navede tudi njihova posestna sestava po velikostnih razredih);

-        gospodarske kategorije gozdov;

-        odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in javnimi cestami ter razmere za pridobivanje lesa.

Opis LUO vsebuje:

-        opis LUO in pomen, ki ga ima pri upravljanju z divjadjo na območju Republike Slovenije;

-        tabelarni in kartni prikaz LUO;

-        seznam lovišč in lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN) ter pregledno karto lovišč in LPN v območju.

(1)Na ravni GGO se navedejo naslednje značilnosti gozdov:

-        stanje in razvoj gozdnih površin;

-        lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih;

-        tekoči letni prirastek po debelinskih razredih;

-        ocena ranljivosti gozdov zaradi naravnih ujm (npr.: požar, veter, žled in sneg).

(2)Oceno stanja gozdov se smiselno prikaže tudi po lastniških kategorijah.

(1)Presoja uspešnosti gospodarjenja z gozdovi zajema:

-        pregled realizacije načrtovanih ukrepov preteklega območnega načrta;

-        pregled poseka ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali;

-        presojo doseganja ciljev in presojo učinkovitosti izvedenih ukrepov;

-        ustreznost postavljenih ciljev, usmeritev in ukrepov v preteklem območnem načrtu;

-        doseganje ekonomskih učinkov;

-        zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov.

(2)Presojo uspešnosti gospodarjenja z gozdovi se smiselno prikaže tudi po lastniških kategorijah.

Presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi zajema:

-        strukturo gozdov in njihove spremembe po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev;

-        oceno uspešnosti pomlajevanja ter strukturo mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi;

-        objedenost mladja;

-        strukturo gozdov po negovanosti;

-        strukturo gozdov po kakovosti odraslega drevja;

-        poškodovanost drevja;

-        ohranjenost naravne drevesne sestave in ekološka prilagojenost populacij gozdnega drevja;

-        presojo ohranjanja biotske raznovrstnosti, zlasti v pogledu vplivov izvedenih ukrepov na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in tistih živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem;

-        količino in strukturo odmrlega drevja;

-        zdravstveno stanje gozdov.

Na podlagi presoje uspešnosti preteklega gospodarjenja z gozdovi in presoje uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi se na ravni GGO opredeli temeljne probleme pri gospodarjenju z gozdovi.

Analiza preteklega upravljanja z divjadjo za obdobje preteklih deset let za LUO obsega:

-        ugotovitev o odvzemu posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;

-        ugotovitev o višini, vzrokih in trendih izgub divjadi;

-        ugotovitev bioloških kazalnikov pri uplenjeni parkljasti divjadi;

-        oceno primernosti načrtovanega odvzema v preteklem obdobju in pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja;

-        ugotovitev o nastalih škodah od in na divjadi v preteklem ureditvenem obdobju.

Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo izvedenih ukrepov v habitatih divjadi, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od divjadi.

Na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo in opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi se na ravni LUO opredelijo temeljni problemi pri upravljanju z divjadjo.

(1)Ocena stanja populacij divjadi se ugotavlja na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo, na podlagi analize drugih za divjad pomembnih podatkov ter s sistematičnimi opazovanji in temelji na naslednjih kriterijih:

-        oceni trendov številčnosti populacij divjadi vseh vrst divjadi, z oceno prostorske razporeditve posameznih populacij divjadi (v osrednjih in robnih površinah poseljenosti, navezavami na sosednja LUO ter ugotovljenimi smermi spreminjanja življenjskega prostora);

-        oceni medsebojnih vplivov populacij različnih vrst divjadi;

-        oceni spolne in starostne strukture pri parkljasti divjadi;

-        oceni zdravstvenega stanja pri vrstah divjadi, kjer je to ugotovljeno na podlagi podrobnejše analize izgub pri posameznih vrstah, raziskav v zadnjem analiziranem obdobju ali na podlagi sistematičnih spremljanj s strani pristojnih institucij.

(2)Ocena stanja populacij divjadi se razen za nivo celotnega LUO lahko izdela tudi za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO.

Ocena stanja življenjskega okolja divjadi je izdelana v okviru LUO oziroma za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO in vsebuje zlasti analizo prehranskih in bivalnih razmer za posamezne vrste divjadi in analizo vplivov druge rabe prostora na bivalne razmere.

(1)Presoja stanja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja je izdelana na podlagi analize trendov bioloških in gospodarskih kazalnikov, ki so specifični za posamezno vrsto divjadi in so določeni v smernicah za pripravo območnega načrta.

(2)Smernice iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, pripravi ZGS skupaj z ministrstvom, pristojnim za divjad in lovstvo, Lovsko zvezo Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.

(1)Funkcije gozda in območja s poudarjenimi funkcijami gozdov so:

1.funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na poplavnih, erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh;

2.hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

3.funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi z izjemnimi biotopi, gozdovi s habitati redkih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, ki so lokalno pomembni za obstoj in ohranitev populacij prostoživečih živalskih vrst, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja. Poudarjeno funkcijo iz te točke imajo tudi mirne cone, pasišča in zimovališča prostoživečih živalskih vrst, grmišča in predeli okoli kaluž in drugih vodnih virov namenjenih prostoživečim živalim;

4.klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja ter kmetijske površine pred škodljivimi učinki vetra in mraza ter gozdovi na območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki lahko povzročajo vetrolome ali deformirano rast gozdnega drevja;

5.zaščitna funkcija: zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo;

6.higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo imajo zlasti gozdovi v neposredni bližini večjih naselij, bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, večje farme, smetišča, sežigalnice in predelovalnice odpadkov, dirkališča ipd.;

7.obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, policijske, vojaške ipd. objekte;

8.rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti);

9.turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti ali po katerih se odvija turistično vodenje;

10.poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo imajo gozdovi, ki se uporabljajo kot učni prostor (gozdne učilnice), gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ipd.;

11.raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave ipd. s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije;

12.funkcija varovanja naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot imajo gozdovi ali deli gozdov, ki imajo po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, status naravne vrednote, zavarovana območja ter izjemna drevesa v gozdnem prostoru;

13.funkcija varovanja kulturne dediščine: varstvo in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine imajo zlasti gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, status kulturne dediščine, ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici, ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja z gozdovi (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi);

14.estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo imajo predvsem z estetskega vidika edinstveni/ posebni gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih, ki urejajo prostor, ter območjih kulturne krajine po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini;

15.lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo imajo gozdovi z visoko rastnostjo na rastiščih z visoko proizvodno zmogljivostjo;

16.funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin imajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja;

17.lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami divjadi. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnih oborah. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo tudi predeli okoli rukališč, krmišč, krmnih njiv ter predeli, kjer se intenzivno izvaja lovni turizem.

(2)Območja s poudarjenimi funkcijami iz prejšnjega odstavka poleg gozda vključujejo tudi druga gozdna zemljišča in tista negozdna zemljišča, ki so z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij.

(3)Za negozdna zemljišča iz prejšnjega odstavka se štejejo:

-        v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna travišča in skalovja oziroma pobočni grušči, ki ležijo pod drevesno mejo, ter območja ekstenzivne (gozdne) paše. Ne glede na prejšnji stavek se za negozdna zemljišča ne štejejo urejeni planinski pašniki;

-        v gozdni krajini nenaseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni ekosistemi iz prejšnje alineje;

-        v gozdnati krajini nenaseljene senožeti, lazi in vsi morebitni drugi naravni ekosistemi, kot so naravna travišča in skalovja oziroma pobočni grušči, če se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha. Ne glede na prejšnji stavek se za negozdna zemljišča ne štejejo vsa druga kmetijska zemljišča, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), če so večja kot 0,5 ha;

-        v kmetijski in primestni krajini nenaseljeni osredki kmetijskih zemljišč znotraj gozdnih kompleksov, če so manjši kot 0,5 ha.

(4)Tipi krajin iz prejšnjega odstavka se določijo po naslednjih merilih:

-        v gorsko gozdnato krajino se štejejo območja v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključujejo tudi naravna travišča, gorske pašnike in skalovja oziroma pobočne grušče;

-        v gozdno krajino se štejejo območja v gorskem in podgorskem pasu, kjer gozd popolnoma prevladuje (gozdnatost je večja kot 85%), in v njih ni kmetij oziroma drugih trajnih naselij;

-        v gozdnato krajino se štejejo območja v nižinskem, gričevnatem, podgorskem in delno tudi gorskem pasu, kjer se gozd mozaično prepleta z drugimi, pretežno kmetijskimi rabami tal, in praviloma pokriva 40 do 85% površine;

-        v kmetijsko in primestno krajino spadajo vsa druga območja.

(5)Gozdnatost iz druge alineje prejšnjega odstavka se ugotavlja na krajinsko zaokroženih območjih, velikih nekaj kvadratnih kilometrov.

(1)Funkcija gozda se ovrednoti s tremi stopnjami poudarjenosti, in sicer:

-        1. stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;

-        2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;

-        3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.

(2)Funkcije gozda se ovrednotijo v skladu s prejšnjim členom.

Utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov na ravni GGO zajema:

-        pregledno karto skupin funkcij gozdov, kot sestavni del območnega načrta, in karto funkcij gozdov v merilu 1:25.000 v obliki interaktivne karte;

-        utemeljitev pomena funkcij gozda ter določitev usmeritev oziroma omejitev pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;

-        opredelitev večfunkcionalnih območij.

(1)Na ravni GGO se določijo cilji gospodarjenja z gozdovi v GGO, ki vključujejo zlasti temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi.

(2)Glede na analizo trajnostnega gospodarjenja, izpostavljene glavne probleme pri gospodarjenju, cilje gospodarjenja in usmeritve, določene v Nacionalnem gozdnem programu, se določi strateške usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v GGO, ki zajemajo zlasti:

-        razvoj gozdnih površin po krajinsko enotnih območjih;

-        usmerjanje razvoja gozdnih sestojev za posamezne gospodarske kategorije gozdov (način obnove gozdov, intenzivnost nege in prioritete vlaganj v gozdove, premene, intenzivnost sečnje);

-        temeljne odločitve in prioritete za zagotavljanje varstva gozdov, vključno z varovanjem biotske in genetske pestrosti gozdov;

-        sanacije poškodovanih gozdov in usmeritve za delo z gozdovi, ogroženimi po naravnih ujmah (npr.: požar, veter, žled in sneg);

-        posebnosti gospodarjenja v različnih lastniških kategorijah;

-        usmeritve glede funkcij gozdov;

-        usmeritve za usklajevanje odnosov med živalsko in rastlinsko komponento gozda;

-        usmeritve za tehnologijo pridobivanja lesa;

-        usmeritve za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in njihovo pripravo oziroma gradnjo ter vzdrževanje gozdnih cest;

-        usmeritve za delo s semenskimi objekti.

(3)Na ravni GGO se določijo naslednji ukrepi:

-        možni posek po lastniških kategorijah;

-        okvirne potrebe in prioritete po gojitvenih in varstvenih delih po lastniških kategorijah;

-        okvirne potrebe po delih za ohranitev in okrepitev funkcij gozdov;

-        potrebni ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prosto živečih živali;

-        okvirna ocena vlaganj v gozdno infrastrukturo.

(1)Glede na stanje in razvojne značilnosti gozdnih sestojev, poudarjenosti funkcij gozdov in z upoštevanjem potencialne drevesne sestave in zgradbe gozda ter prirastoslovnih zakonitosti danih rastišč, se določi gozdnogojitveni cilj, ki vključuje:

-        zgradbo gozdnih sestojev;

-        drevesno sestavo;

-        končno ali optimalno lesno zalogo;

-        kakovost gozdnih lesnih sortimentov.

(2)Gozdnogojitvene usmeritve določajo:

-        prevladujoči gozdnogojitveni sistem;

-        dolžino proizvodnega razdobja in dolžino pomladitvene dobe;

-        način in obseg obnavljanja sestojev;

-        intenzivnost in oceno nujnosti nege ter varstva gozdov.

(3)(črtan).

Cilji za upravljanje z divjadjo po posameznih vrstah morajo vsebovati:

-        opredelitev trenda relativne številčnosti in prostorske razporeditve divjadi po posameznih vrstah;

-        ciljno stanje življenjskega okolja divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer.

Opredelitev usmeritev za upravljanje z divjadjo po posameznih vrstah na podlagi opredeljenih ciljev vsebuje zlasti:

-        usmeritve za določitev ukrepov v populacijah divjadi v LUO ali v posameznih predelih LUO;

-        določitev osrednjih in robnih površin življenjskega prostora posameznih populacij divjadi za doseganje želene ciljne številčnosti ter smeri širjenja populacij divjadi v LUO ali v posameznih predelih LUO;

-        usmeritve za opazovanje in spremljanje številčnosti, strukture in zdravstvenega stanja divjadi;

-        usmeritve za izboljšanje prehranskih in bivalnih razmer divjadi;

-        usmeritve za preprečevanje škod od in na divjadi.

Okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi se opravi po lastniških kategorijah na podlagi pričakovanih dohodkov iz gozdov in vlaganj v gozdove.

Za vse GGE, ki ležijo na GGO, se določi ureditveno obdobje gozdnogospodarskih načrtov GGE oziroma roki za obnovo teh načrtov. Ureditveno obdobje gozdnogospodarskih načrtov GGE se navaja z letnicama pri čemer prva letnica označuje začetek navedenega leta (1. januar), druga pa konec navedenega leta (31. december).

V prilogi k območnemu načrtu se prikaže povzetek stanja in ukrepov na ravneh: a)     GGO, ki ga sestavljajo podatki o:

-  površini gozdov po lastniških kategorijah,

-  gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov in rastiščnogojitvenih razredih,

-  strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev,

-  strukturi gozdov po zasnovi, negovanosti in sestojnem sklepu,

-  lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGE),

-  tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGO),

-  načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih,

-  načrtovanih drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov; b)     RGR GGO, ki ga sestavljajo podatki o:

-  površinah gozdov po lastniških kategorijah,

-  lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih,

-  strukturi gozdov po razvojnih fazah in zgradbah sestojev,

-  tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih,

-  možnem poseku,

-  načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih; c)     lastniških kategorij, ki ga sestavljajo podatki o:

-  gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov,

-  strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbi sestojev,

-  strukturi gozdov po drevesni sestavi,

-  lesni zalogi in njeni strukturi,

-  načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih; č)    občin, ki ga sestavljajo podatki o:

-  površini gozdov po lastniških kategorijah,

-  gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov in rastiščnogojitvenih razredih,

-  načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih.

(1)V letu pred začetkom ureditvenega obdobja morajo biti zbrani vsi podatki in pridobljena vsa gradiva, potrebna za izdelavo osnutka območnega načrta, zlasti naravovarstvene smernice, kulturnovarstvene smernice ter smernice s področja upravljanja z vodami. V tem letu ZGS na krajevno običajen način in na spletnih straneh ZGS obvesti lastnike gozdov, lovske organizacije, območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalne skupnosti in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud in predlogov. Rok za zbiranje pobud traja od 1. novembra do 31. decembra v letu pred začetkom ureditvenega obdobja. V istem letu se pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje, ter v vednost na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), obvestilo o nameri izdelave načrta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave.

(2)Osnutek območnega načrta določi strokovni svet ZGS in ga v prvem letu ureditvenega obdobja z vlogo za odreditev javne razgrnitve pošlje na ministrstvo. Vlogi mora biti priložen osnutek območnega načrta, zapisnik strokovnega sveta ZGS o določitvi osnutka in kopija odločbe ministrstva, pristojnega za okolje, o potrebi po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: CPVO). V vlogi se navedeta tudi primeren čas in kraj javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka območnega načrta.

(3)Sklep o javni razgrnitvi osnutka območnega načrta se objavi na spletnih straneh ministrstva. O času in kraju ter trajanju javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka območnega načrta ZGS lastnike gozdov, pristojno območno enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, krajevno pristojno Območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: OZUL), pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, krajevne lokalne skupnosti in zainteresirano javnost obvesti s pisnimi vabili, obvestili na oglasnih deskah občin in na druge krajevno običajne načine.

(4)Svet območne enote ZGS zavzame stališče do pripomb in predlogov podanih na javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka območnega načrta. Stališče sveta območne enote ZGS se mora upoštevati pri izdelavi predloga območnega načrta.

(5)Po določitvi predloga območnega načrta na seji sveta ZGS se vloga za pridobitev soglasja skupaj s predlogom območnega načrta v elektronski obliki posreduje ministru, pristojnemu za okolje, prostor in vode ter ohranjene narave.

(6)ZGS posreduje ministrstvu vlogo za sprejem območnega načrta, h kateri morajo biti priloženi najmanj:

-        predlog območnega načrta,

-        soglasje ministra, pristojnega za okolje, prostor in vode ter ohranjene narave,

-        zapisnik seje sveta ZGS, na kateri je bil določen predlog območnega načrta.

(1)V primeru ugotovljene potrebe po izvedbi CPVO ZGS izdela okoljsko poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Okoljsko poročilo in območni načrt se obravnavata na strokovnem svetu ZGS, po določitvi osnutka območnega načrta pa posredujejo na ministrstvo, pristojno za okolje, v postopek pridobitve mnenja o ustreznosti okoljskega poročila.

(2)Vlogi za odreditev javne razgrnitve iz drugega odstavka prejšnjega člena se poleg predpisanih dokumentov priloži tudi mnenje iz prejšnjega odstavka ali izjava, da mnenje ni bilo izdano v roku, določenem s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(3)Obvestilo o času in kraju javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka območnega načrta se objavi tudi v dnevnem časopisu.

(4)Pri izdelavi predloga območnega načrta mora ZGS upoštevati tudi pisna mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe območnega načrta na okolje, ki jih pripravijo pristojna ministrstva in druge organizacije v postopku CPVO.

(1)Osnutek in predlog območnega načrta podpišejo delavec ZGS, odgovoren za pripravo območnega načrta, vodja območne enote ZGS ter direktor ZGS.

(2)Minister, pristojen za gozdarstvo in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), podpiše območni načrt, ko ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(1)Območni načrt se izdela v štirih izvodih, od katerih prejme en izvod ministrstvo, en izvod ZGS izroči pristojnemu regionalnemu arhivu, dva izvoda pa ZGS trajno hrani.

(2)Po sprejemu novega območnega načrta ministrstvo vse izvode starega območnega načrta izroči Arhivu Republike Slovenije.

(3)Vsi zainteresirani lahko dobijo kopije območnih načrtov proti plačilu materialnih stroškov.

(1)Gozdnogospodarski načrt GGE sestavljajo besedilo, tabelarni, kartni in prostorski del.

(2)Besedilo gozdnogospodarskega načrta GGE vsebuje:

-        opis GGE;

-        prikaz funkcij gozdov;

-        opis stanja gozdov;

-        analizo preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov;

-        določitev intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi;

-        določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;

-        okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi.

(3)Tabelarni, kartni in prostorski del gozdnogospodarskega načrta GGE se izdelajo kot ločene priloge h gozdnogospodarskemu načrtu GGE.

(1)Opis GGE vsebuje:

1.prikaz lege GGE v prostoru glede na GGO, občine in katastrske občine;

2.naravne razmere:

-  reliefne, hidrološke, geološke, klimatske in druge podobne značilnosti,

-  gozdnatost in krajinske značilnosti,

-  gozdne združbe,

-  značilnosti živalskega sveta;

3.gospodarske in družbene razmere:

-  struktura gozdne posesti,

-  demografske razmere,

-  gospodarske in druge dejavnosti, povezane z gozdom,

-  tehnologija pridobivanja lesa,

-  trendi glede spreminjanja rabe gozdnih površin.

(2)Pri prikazovanju strukture gozdne posesti se gozdove uvršča v lastniške kategorije:

-        državnih gozdov;

-        gozdov lokalnih skupnosti (občin, mestnih, četrtnih, krajevnih skupnosti);

-        zasebnih gozdov, ki so lahko v lasti fizičnih ali pravnih oseb.

(1)Prikaz funkcij gozdov vsebuje:

-        karto funkcij gozdov iz območnega načrta;

-        opredelitev usmeritev in ukrepov za uresničevanje posameznih funkcij;

-        podrobno opredelitev večfunkcionalnih območij.

(2)Če pride v času veljavnosti območnega načrta zaradi novih ali spremenjenih okoliščin v GGE do potrebe po spremembi utemeljitve ali vrednotenja funkcije gozda, se to spremembo vnese v gozdnogospodarski načrt GGE ob redni obnovi načrta kot predlog utemeljitve oziroma vrednotenja funkcije. Ta predlog se upošteva pri naslednji spremembi oziroma sprejemu novega območnega načrta.

Na ravni GGE se navede razdelitev gozdov na gospodarske kategorije gozdov, RGR in gozdne združbe.

(1)Na ravni GGE in RGR se navedejo naslednje značilnosti gozdov:

-        lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih; vir: stalne vzorčne ploskve oziroma opisi sestojev v RGR, kjer se lesna zaloga ugotavlja z okularnim ocenjevanjem;

-        prirastek, ki se za GGE in za RGR, v katerih se ugotavlja z vzorčnimi metodami, prikaže po debelinskih razredih.

(2)Na ravni GGE se poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navedejo tudi:

-        struktura gozdov po tipih sestojev, pri čemer se upoštevajo zgradba oziroma razvojna faza in vrstna sestava sestoja in dejstvo, da površina sestoja praviloma ni manjša od 0,5 ha.; vir: letalski posnetki, opisi sestojev, gozdnogojitveni načrti;

-        lesna zaloga in prirastek z opisom načina njunega ugotavljanja ter možni posek, in sicer po gospodarskih kategorijah in RGR ter lastniških kategorijah;

-        objedenost mladja; vir: ploskve posebnih popisov;

-        število odmrlega drevja – samo za RGR, v katerih se ugotavlja lesna zaloga s stalnimi vzorčnimi ploskvami; vir: stalne vzorčne ploskve.

(3)Na ravni RGR se poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navedeta tudi površina mladovja in podmladka ter njuna sestava po drevesnih vrstah; vir: opisi sestojev.

(4)Po lastniških kategorijah se navedejo gozdni fondi in njihove spremembe glede na podatke iz preteklega gozdnogospodarskega načrta GGE.

(5)Na ravni odseka se navedejo:

-        površina gozdov po lastniških kategorijah;

-        opis rastišča, in sicer lega (interval nadmorske višine na 10 m natančno), položaj v pokrajini (ravnina, vznožje, pobočje, greben), relief (gladko do valovito, jarkasto do grebenasto, stopničasto do skokovito, kotanjasto do vrtačasto), ekspozicija, povprečni naklon v stopinjah, kamnina, kamenitost oziroma skalovitost (v odstotku od površine);

-        prevladujoče gozdne združbe – največ tri;

-        kratek opis prevladujočih sestojev z omembo sestojnih posebnosti v odseku in navedbo podatka o vrstni ohranjenosti;

-        lesna zaloga gozdov in njihova sestava po drevesnih vrstah; vir: opisi sestojev;

-        površinski delež razvojnih faz oziroma zgradb sestojev;

-        površina mladovja in podmladka skupaj ter njuna sestava po drevesnih vrstah; vir: opisi sestojev;

-        tarife po skupinah drevesnih vrst;

-        način spravila z navedbo povprečne spravilne razdalje v odseku, in sicer v metrih na 50 m natančno, ter površinski delež odprtosti gozda za spravilo.

(1)Površina gozdov se ugotavlja s projekcijo ustreznih posnetkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja in se po potrebi preveri na terenu.

(2)Meja gozda se določi s postopkom digitalizacije (merilo 1:5.000) in se kot vektorski sloj gozdnih sestojev vodi v gozdarskem informacijskem sistemu.

(3)Na ravni odsekov in na višjih ravneh se površine gozdov navajajo na 0,01 ha natančno.

(4)Površina gozda se po posameznih parcelah ugotavlja s prekrivanjem kartnih prikazov območja gozda in parcel ter se po potrebi preveri na terenu.

(1)V lesno zalogo se vključuje drevje s premerom 10 cm in več na prsni višini (1,3 m). Na tem drevju se ugotavlja tudi prirastek.

(2)Lesno zalogo in prirastek za GGE pridobimo s seštevanjem lesnih zalog oziroma prirastkov po RGR.

(3)Lesna zaloga po RGR se ugotavlja z vzorčnimi metodami ali okularnim ocenjevanjem.

(4)Med vzorčnimi metodami za ugotavljanje lesne zaloge in prirastka je osnovna metoda stalnih vzorčnih ploskev. Za dopolnitev natančnosti ocene lesne zaloge gozda po metodi stalnih vzorčnih ploskev se po potrebi lahko uporabijo druge vzorčne metode.

(5)Lesna zaloga po sestojih se okularno ocenjuje. Za izboljšanje okularne ocene se uporabljajo primerjalne ploskve ali metoda hitre izmere temeljnice.

(6)Z vzorčnimi metodami se ugotavljata lesna zaloga in prirastek v RGR večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, in pri katerih so zagotovljeni naslednji pogoji:

-        rastišče ima v povprečju proizvodno zmogljivost 4 m³ ali več na hektar letno;

-        RGR je tako velik, da je mogoče z racionalno gostoto vzorčne mreže izpolniti pogoj o natančnosti ocene lesne zaloge iz desetega odstavka tega člena oziroma z drugimi manjšimi RGR, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, obsega dovolj veliko površino, da je na njej mogoče izpolniti pogoj iz desetega odstavka tega člena, ter se s tem omogoči korekcija okularno ocenjenih lesnih zalog manjših RGR razredov.

(7)V drugih gozdovih se lesna zaloga in prirastek ocenjujeta okularno. Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka se lahko okularno ocenjuje tudi lesna zaloga v RGR, katerih rastišča imajo v povprečju proizvodno zmogljivost 4 m³ ali več na hektar letno, če obsegajo gozdove z zelo nekakovostnim drevjem in nizko lesno zalogo.

(8)Lesna zaloga gozdov v odseku se ugotovi tako, da se seštejejo okularno ocenjene lesne zaloge sestojev v odseku. V primeru, da je odsek sestavni del RGR razreda oziroma skupine manjših RGR, za katere se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, se seštevek okularno ocenjenih lesnih zalog sestojev ustrezno popravi tako, da so seštevki okularno ugotovljenih lesnih zalog vseh odsekov takega razreda oziroma skupine razredov enaki lesni zalogi RGR oziroma skupine manjših RGR, ki je bila ugotovljena z vzorčnimi metodami.

(9)V primerih, ko se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, se za lesno zalogo šteje aritmetična sredina lesnih zalog na vzorčnih ploskvah.

(10)Vzorčna napaka ocene lesne zaloge za gozdove, za katere se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, pri tveganju 5 odstotkov na ravni GGE ne sme presegati 10 odstotkov, na ravni posameznega RGR pa praviloma ne 15 odstotkov.

(11)Dokler v RGR, v katerih se lesna zaloga ugotavlja s stalnimi vzorčnimi ploskvami, prirastka ni mogoče ugotoviti iz sosledja meritev premerov drevja, se prirastek ugotavlja z vrtanjem drevja. Prav tako se z vrtanjem drevja ugotovi prirastek za vse druge RGR, če za drevje v njih še niso bile ugotovljene ustrezne prirastne krivulje.

(1)Podatki opisov sestojev se pridobivajo z neposrednim opisovanjem na terenu oziroma iz gozdnogojitvenih načrtov ter iz letalskih posnetkov. Več prostorsko ločenih sestojev je mogoče opisati z enim samim opisom.

(2)Opis sestojev zajema naslednje podatke o stanju sestojev: površino, lesno zalogo na hektar, delež drevesnih vrst glede na lesno zalogo, razvojno fazo oziroma zgradbo, delež podmladka, drevesno sestavo mladovja in podmladka glede na površino (tri najbolj zastopane drevesne vrste), sklep, zasnovo, negovanost.

(3)V gozdovih RGR, kjer se lesna zaloga ugotavlja z okularnim ocenjevanjem, se za skupine drevesnih vrst oceni tudi struktura lesne zaloge po debelinskih razredih.

(1)Analiza preteklega gospodarjenja z gozdovi zajema:

1.pregled realizacije načrtovanih ukrepov preteklega gozdnogospodarskega načrta GGE po RGR in na nivoju GGE;

2.pregled poseka ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja (v nadaljnjem besedilu: dela) vsaj za obdobje zadnjih dvajset let, in sicer:

-  skupni posek, prikazan po skupinah drevesnih vrst, vrstah sečnje, debelinskih razredih in koledarskih letih,

-  posek po RGR, prikazan po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih,

-  opravljena dela skupaj za GGE, po oblikah lastništva in po RGR;

3.posek po lastniških kategorijah, prikazan po vrstah sečnje in debelinskih razredih; a)    pregled razvoja:

-   gozdnih površin: zaraščanje negozdnih in krčitev gozdnih površin glede na položaj v prostoru in vzroke,

-   višine lesne zaloge gozdov ter njene debelinske in vrstne sestave,

-   višine prirastka ter njegove debelinske in vrstne sestave (iglavci/listavci),

-   lastniške strukture gozdov,

-   zgradbe sestojev oziroma razvojnih faz gozda; b)    presojo trajnostnega gospodarjenja, zlasti v pogledu:

-   strukture gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev; vir: opisi sestojev,

-   strukture gozdov po sestojnem sklepu – za razvojne faze mladovje, drogovnjak in debeljak; vir: opisi sestojev, letalski posnetki,

-   strukture gozdov po ohranjenosti; vir: odsek,

-   strukture mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi; vir: opisi sestojev,

-   strukture gozdov po negovanosti; vir: opisi sestojev,

-   strukture gozdov po kakovosti odraslega drevja, vir: stalne vzorčne ploskve,

-   poškodovanosti drevja; vir: stalne vzorčne ploskve,

-   doseganja ciljev, upoštevanja usmeritev in učinkovitosti izvedenih ukrepov,

-   ustreznosti postavljenih ciljev, usmeritev (zlasti presoja dolžine proizvodne dobe) in ukrepov v preteklem gozdnogospodarskem načrtu GGE,

-   ekonomskih učinkov,

-   zagotavljanja socialnih in ekoloških funkcij gozdov; c)    presojo razvoja gozdov v pogledu trajnosti; d)    ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti presojo vplivov izvedenih ukrepov na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in tistih živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem.

4.gradnja gozdnih prometnic.

(2)Presoja iz 3. točke pod b) prejšnjega odstavka se opravi s pomočjo modela, ki temelji na primerjavi trenutnega stanja površin, temeljnice, lesne zaloge in prirastka po posameznih razvojnih fazah z istovrstnimi modelnimi podatki. Pri tem se uporabi podatke iz donosnih tablic, najustreznejših glede drevesne vrste, rastišča in sistema gospodarjenja, oziroma spoznanja, pridobljena na izbranih stalnih ploskvah za podobna rastišča in zgradbe sestojev. Na ravni GGE skupaj, in posebej za gospodarske gozdove, se grafično prikaže razmerje med obstoječimi in modelnimi deleži posameznih razvojnih faz oziroma debelinskih razredov. Prikažejo se ločeni modeli za enodobne in raznodobne gozdove.

(3)Na podlagi analize preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov se na ravni GGE opredeli temeljne probleme pri gospodarjenju z gozdovi.

(1)Površino gozdov v GGE se glede intenzivnosti gospodarjenja razvrsti v štiri stopnje, in sicer ničelna, nizka, srednja in visoka, pri čemer se upošteva naslednja merila:

-        proizvodno sposobnost rastišč,

-        poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozda,

-        zgradbo gozda,

-        velikost gozdne posesti in

-        interes ter potrebe gozdnih posestnikov po pridobivanju gozdnih proizvodov.

(2)Stopnje iz prejšnjega odstavka se uporabijo zlasti za določanje podrobnosti gozdnogojitvenega načrtovanja in natančnosti zbiranja podatkov o gozdovih ter za opredelitev območij, kjer posamična izbira drevja za posek ni obvezna.

(1)Na ravni GGE se določi cilj gospodarjenja z gozdovi v GGE, ki vključuje zlasti temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi v GGE. V primeru, da GGE zajema posebna varstvena območja – območja Natura 2000, se vključijo cilji in ukrepi, potrebni za zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov po predpisih in programih, ki urejajo ohranjanje narave in se po potrebi podrobneje določijo.

(2)Skladno s ciljem in opredeljenimi problemi gospodarjenja z gozdovi se v GGE določijo usmeritve gospodarjenja z gozdovi v GGE, ki zajemajo zlasti:

-        trajnostno rabo / izkoriščanje gozdnih proizvodov;

-        gospodarjenje z gozdnimi semenskimi objekti;

-        gojenje in varstvo gozdov;

-        gospodarjenje v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom;

-        tehnologijo pridobivanja lesa ter gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic;

-        ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (območja Natura 2000);

-        gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, ki se jih določi po krajinsko enovitih predelih;

-        poseganje v gozd in gozdni prostor ter ukrepe na drugih gozdnih zemljiščih.

(3)Na ravni GGE se določijo naslednji ukrepi:

-        možni posek po vrstah sečenj, ločeno za iglavce in listavce in po lastniških kategorijah;

-        potrebna gojitvena in varstvena dela po lastniških kategorijah;

-        potrebni ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prosto živečih živali;

-        potrebni ukrepi za zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (območja Natura 2000).

(1)Na ravni RGR se določi gozdnogojitveni cilj, ki vključuje:

-        ciljno drevesno sestavo gozdov;

-        ciljno stanje gozdov v pogledu razvojnih faz oziroma zgradbe sestojev;

-        ciljno in končno ali optimalno lesno zalogo;

-        ciljno kakovost sestojev;

-        obdobje, ko naj bi bilo doseženo ciljno stanje.

(2)Na ravni RGR se določijo tudi gozdnogojitvene usmeritve, ki zagotavljajo uresničitev gozdnogojitvenega cilja. Z njimi se določijo:

-        predvideni gozdnogojitveni sistemi oziroma načini obnavljanja sestojev;

-        proizvodno razdobje, obhodnjica, povprečna pomladitvena doba in končna lesna zaloga sestojev;

-        optimalno gozdnogojitveno ukrepanje za podobne sestoje v pogledu zgradbe in sestave, pri čemer se upoštevajo tudi posebnosti, ki izhajajo iz poudarjenosti funkcij gozdov in različnih lastniških kategorij;

-        varstvene usmeritve za gozdne habitatne tipe v primeru, da GGE zajema posebna varstvena območja – območja Natura 2000, na osnovi varstvenih usmeritev za ohranitev ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov po predpisih in programih, ki urejajo ohranjanje narave.

(3)Na ravni RGR se skladno z gozdnogojitvenim ciljem in gozdnogojitvenimi usmeritvami določijo naslednji ukrepi:

-        možni posek po vrstah sečenj, ločeno za iglavce in listavce;

-        potrebna gojitvena, varstvena in druga dela za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(1)Po odsekih se določijo naslednje usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v odseku:

-        usmeritev za zagotavljanje funkcij gozdov, s katero se določijo način dela z gozdom in potrebni ukrepi za zagotavljanje posameznih funkcij gozda;

-        usmeritev za izbiro drevja za posek, s katero se za prevladujoče sestoje določijo vrsta sečnje in glavni poudarki pri izbiri drevesnih vrst (podlaga: gozdnogojitvene smernice iz opisov sestojev);

-        usmeritev za gojitvena dela, s katero se določijo glavni poudarki pri najpotrebnejših gojitvenih delih (podlaga: gozdnogojitvene smernice iz opisov sestojev).

(2)Po odsekih se po lastniških kategorijah določijo naslednji ukrepi:

-        možni posek;

-        potrebna gojitvena, varstvena in druga dela za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

Okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi se opravi po lastniških kategorijah na podlagi pričakovanega dohodka od lesa (upoštevajoč možni posek, povprečne aktualne cene lesa, povprečne stroške pridobivanja lesa in pričakovane stroške vzdrževanja gozdnih cest) ter stroškov načrtovanih gojitvenih in varstvenih del.

V prilogi h gozdnogospodarskemu načrtu GGE se prikaže povzetek stanja in ukrepov na ravneh: a)     GGE, ki ga sestavljajo podatki o:

-  površini gozdov po lastniških kategorijah,

-  gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov in rastiščnogojitvenih razredih,

-  strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev,

-  strukturi gozdov po zasnovi, negovanosti in sestojnem sklepu,

-  lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGE),

-  tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGE),

-  možnem poseku in evidenci realiziranega poseka,

-  načrtovanih gojitvenih, varstvenih in drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov ter evidenci realiziranih del; b)     RGR, ki ga sestavljajo podatki o:

-  površini gozdov po lastniških kategorijah,

-  lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih,

-  tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih,

-  možnem poseku in evidenci realiziranega poseka,

-  načrtovanih gojitvenih, varstvenih in drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov ter evidenci realiziranih del; c)     lastniških kategorij, ki ga sestavljajo podatki o:

-  gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov,

-  strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev,

-  strukturi gozdov po drevesni sestavi,

-  lesni zalogi in njeni strukturi,

-  možnem poseku in evidenci realiziranega poseka,

-  načrtovanih gojitvenih, varstvenih in drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov ter evidenci realiziranih del; č)    odsekov.

(1)Kartni del gozdnogospodarskega načrta GGE sestavljajo karte v merilu 1:25.000 ali večjem merilu, izdelane na podlagi državne topografske karte v merilu 1:25.000, ki dopolnjujejo vsebine iz besedila gozdnogospodarskega načrta GGE, in vsebujejo zlasti podatke o:

-        gozdni površini in gozdnem robu,

-        mreži oddelkov in odsekov,

-        tipih sestojev,

-        skupinah rastišč,

-        predelih, kjer je treba zaradi varovanja gozdnega ekosistema prilagoditi izvajanje del v gozdu,

-        območjih z nizko gostoto in z ugotovljeno ogroženostjo posamezne vrste, pomembne za gozdni ekosistem,

-        habitatih redkih in ogroženih vrst,

-        za gozdni ekosistem pomembnih biotopih,

-        gospodarskih kategorijah,

-        RGR,

-        požarni ogroženosti gozdov,

-        območjih s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov,

-        strugah potokov, hudournikov in drugih vodnih poteh,

-        načrtovanih ukrepih oziroma delih,

-        območjih, kjer posamična izbira drevja za posek ni obvezna,

-        gozdne prometnice,

-        najprimernejših oblikah/tehnologijah in omejitvah glede pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov, gozdnih semenskih objektih.

(2)Na isti karti se lahko združuje več sorodnih vsebin pod pogojem, da je zagotovljena njena preglednost in uporabnost. Vsaka karta mora biti zložena v format A4, tako da je naslovnica v zgornjem desnem kotu. Vsaka karta mora biti opremljena z zaporedno številko, merilom, naslovom in legendo. Izdela se tudi seznam kart.

(1)Prostorski del gozdnogospodarskega načrta GGE je povzetek vsebin gozdnogospodarskega načrta GGE, ki so namenjene usklajevanju različnih interesov v gozdnem prostoru. Sestavljajo ga karte v preglednem merilu, preglednice in kratek komentar, izdelan pa je po naslednjih poglavjih in vsebinah: a)     stanje in razvoj gozdnih površin:

-  gozdne površine iz preteklega načrta,

-  novo določene gozdne površine,

-  zemljišča v zaraščanju, ki se z načrtom še ne bodo določila kot gozd,

-  površine, ki so bile v preteklem ureditvenem obdobju izkrčene; b)     večfunkcionalna območja:

-  območja gozdov, kjer se pojavlja več funkcij, ki vplivajo na gospodarjenje, vendar nobena druge funkcije po svojem pomenu ne izključuje,

-  območja gozdov, kjer se pričakuje oziroma so možni konflikti med različnimi funkcijami gozda; c)     intenzivnost gospodarjenja z gozdovi v skladu s 46. členom tega pravilnika; d)     območja gozdov s posebnim namenom in varovalnih gozdov, kjer pravni režimi dopuščajo izkoriščanje gozdnih proizvodov, ter varovane površine (varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, kjer izkoriščanje lesa ni dovoljeno – režimi ne dopuščajo izkoriščanja gozdnih proizvodov); e)     gozdovi za sanacijo in stanje gozdov po standardih kakovosti okolja in merilih občutljivosti, ranljivosti ali obremenjenosti okolja; f)      območja gozdov, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, in območja, pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave; g)     varstvena in ogrožena območja gozdov po predpisih, ki urejajo vode; h)     območja gozdov, kjer je dopustno krčenje gozda; i)       pregled in zasnova gozdne infrastrukture ter drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru:

-  odprtost gozdov s prometnicami,

-  območja, ki niso zadostno odprta z gozdnimi cestami,

-  območja, ki niso zadostno odprta z gozdnimi vlakami.

(2)Območja iz druge in tretje alinee točke i) prejšnjega odstavka se določijo kot tista območja, kjer je gradnja gozdnih prometnic potrebna in dopustna z vseh vidikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Izvajanje gozdnogospodarskih načrtov GGE se spremlja na podlagi letnih evidenc posekanega drevja ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter evidenc drugih del in dogodkov v GGE. Evidenci posekanega in neizkoriščenega drevja sta skupaj podlaga za ugotavljanje stopnje realizacije možnega poseka na vseh ravneh, na katerih se spremlja izvajanje gozdnogospodarskih načrtov GGE.

(1)Podlaga za evidentiranje poseka so terenski obrazec za vpis drevja za posek, v katerega se vpisuje za posek izbrano drevje po drevesnih vrstah, debelinskih stopnjah, vrstah in vzrokih poseka ter evidentiranje nedovoljenih posekov.

(2)Do konca februarja se za vsako preteklo leto za vsako GGE v evidenci poseka ažurirajo podatki o poseku na ravni odsekov, RGR in lastniških kategorij.

(3)Za gozdove, v katerih se lesna zaloga in prirastek ugotavljata s stalnimi vzorčnimi ploskvami, se posek in količina neizkoriščenega drevja za celotno ureditveno obdobje skupaj ocenita tudi iz podatkov meritev na vzorčnih ploskvah.

(1)Dopustna preseganja možnega poseka so:

-        5 odstotkov na ravni GGE;

-        20 odstotkov na ravni RGR;

-        v primeru sanitarne sečnje zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih 30 odstotkov na ravni GGE;

-        brez omejitve na ravni RGR v primeru sanitarne sečnje zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih;

-        30 odstotkov na ravni oddelka, ki ga je možno preseči v primeru nepredvidenih sprememb v gozdovih ali na podlagi komisijskega ogleda, pri katerem mora biti navzoč tudi pooblaščeni predstavnik ministrstva.

(2)Za nepredvidene spremembe v gozdovih iz prejšnjega odstavka se štejejo vremenske in vodne ujme, emisije, gozdni požari, pojavi rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk gozdnega drevja.

(1)Podlaga za evidentiranje gojitvenih, varstvenih in drugih del so izdane odločbe v upravnem postopku na podlagi zakona, ki ureja gozdove ter spremljanje opravljenih del v zvezi z njimi, zapisniki o prevzemu del, ki so financirana ali sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije, ter zapisi o vseh drugih opravljenih gojitvenih, varstvenih in drugih delih.

(2)Do konca februarja se za vsako preteklo leto za vsako GGE v evidenci gojitvenih, varstvenih in drugih del ažurirajo podatki o opravljenih delih na ravni odsekov, RGR in lastniških kategorij.

(1)Zaradi spremljanja različnih drugih dogodkov v gozdovih ali v zvezi z njimi se na ravni GGE vodi gozdna kronika, v katero se tekoče zapisujejo vsi dogodki, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, najpozneje pa se kronika za preteklo leto napiše do konca marca naslednjega leta.

(2)V gozdni kroniki se vodijo zlasti naslednji podatki:

-        ujme, gozdni požari in drugi izredni dogodki (plazovi, usadi, poplave ipd.);

-        pojavljanje bolezni in škodljivcev;

-        vremenske značilnosti posameznih let (suše, deževja, višina in dolžina trajanja snežne odeje, pozebe in mrazovi ipd.);

-        fenološka opazovanja;

-        obiski strokovne ali laične javnosti;

-        druge oblike sodelovanja gozdarstva z javnostjo;

-        rekreativne in turistične prireditve;

-        dogajanja na učnih poteh in gozdnih rezervatih;

-        posegi v gozdove;

-        cvetenje in semenenje gozdnega drevja;

-        pridobivanje nelesnih gozdnih dobrin;

-        priprava, gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic;

-        uporabljene tehnologije pri pridobivanju lesa;

-        posebni dogodki v zvezi z izjemnimi drevesi v gozdnem prostoru.

Za zagotovitev spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov GGE ZGS pripravi vsako leto izpis podatkov o opravljenih delih ter poseku na ravni GGE ter lastniških kategorij. Izpis podatkov o poseku se pripravi tudi na ravni oddelka. Izpise podatkov ter podatke iz evidenc po tem pravilniku se v obliki, primerni za računalniško obdelavo, posreduje ministrstvu za vsako preteklo leto najkasneje do konca meseca marca prihodnjega leta.

(1)Na polovici ureditvenega obdobja ZGS izdela analizo izvajanja gozdnogospodarskega načrta GGE, s katero preveri, ali so nastopili razlogi za spremembo oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE.

(2)Ministru je treba predložiti pobudo za spremembo ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE, če:

-        zaradi razlogov iz drugega odstavka 15. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07) gozdnogospodarskega načrta GGE ni mogoče izvajati tako, da posek ne bi presegel načrtovanega možnega poseka v okviru dopustnih preseganj iz 56. člena tega pravilnika;

-        so se izvedle krčitve gozdov na več kot 10 odstotkih površine oziroma vsaj 10 odstotkih skupne lesne zaloge;

-        so bili uveljavljeni novi predpisi, iz katerih izhaja, da režimi zahtevajo zmanjšanje možnega poseka za najmanj 10 odstotkov;

-        so bili uveljavljeni novi predpisi, iz katerih izhaja, da režimi zahtevajo povečan obseg vlaganj v gozdove za najmanj 10 odstotkov.

(3)Gozdnogospodarski načrt GGE je treba spremeniti oziroma dopolniti tudi, če je hkrati nastopilo več različnih okoliščin iz prejšnjega odstavka, katerih kombinacija povzroči, da na 20 odstotkih površine gozdov gozdnogospodarskega načrta GGE ni možno izvajati.

(1)V letu pred začetkom ureditvenega obdobja morajo biti zbrani vsi podatki in pridobljena vsa gradiva, potrebna za izdelavo osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE, zlasti naravovarstvene smernice, kulturnovarstvene smernice, smernice s področja upravljanja z vodami in okoljska izhodišča. V tem letu ZGS na krajevno običajen način in na spletnih straneh ZGS obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud. Rok za zbiranje pobud traja od 1. marca do 31. maja v letu pred začetkom ureditvenega obdobja. V istem letu se pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje, ter v vednost na ministrstvo obvestilo o nameri izdelave plana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave.

(2)Osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE določi strokovni svet območne enote ZGS in ga do 31. maja v prvem letu ureditvenega obdobja z vlogo za odreditev javne razgrnitve pošlje na ministrstvo. Vlogi mora biti priložen osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE, zapisnik strokovnega sveta območne enote ZGS o določitvi osnutka, zapisnik o posredovanih pobudah lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti s pojasnilom, kako so se pobude upoštevale pri pripravi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE, ter kopija odločbe ministrstva, pristojnega za okolje, o potrebi po izvedbi CPVO. V vlogi se navedeta tudi primeren čas in kraj javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE.

(3)Sklep o javni razgrnitvi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE se objavi na spletnih straneh ministrstva. O času in kraju ter trajanju javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE ZGS lastnike gozdov, pristojno območno enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zainteresirano javnost obvesti s pisnimi vabili, obvestili na oglasnih deskah občin in na druge krajevno običajne načine.

(4)Svet območne enote ZGS zavzame stališče do pripomb in predlogov podanih na javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE. Stališče sveta območne enote ZGS se mora upoštevati pri izdelavi predloga gozdnogospodarskega načrta GGE.

(5)Nemudoma, najpozneje pa v sedmih dneh po določitvi predloga gozdnogospodarskega načrta GGE, se vloga za pridobitev mnenja skupaj s predlogom gozdnogospodarskega načrta GGE v elektronski obliki posreduje občinam na območju katerih leži GGE ter pristojni območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Za dan določitve predloga gozdnogospodarskega načrta GGE se šteje dan seje sveta območne enote ZGS ali dan, ko se izteče rok za dopolnitve, določene na tej seji.

(6)ZGS posreduje ministrstvu vlogo za sprejem gozdnogospodarskega načrta GGE, h kateri morajo biti priloženi najmanj:

-        predlog gozdnogospodarskega načrta GGE,

-        mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,

-        mnenja občin, na območju katerih leži GGE,

-        zapisnik seje sveta območne enote ZGS, na kateri je bil določen predlog gozdnogospodarskega načrta GGE.

(1)V primeru ugotovljene potrebe po izvedbi CPVO ZGS izdela okoljsko poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Okoljsko poročilo in gozdnogospodarski načrt GGE se obravnavata na strokovnem svetu ZGS, po določitvi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE pa posredujejo na ministrstvo, pristojno za okolje, v postopek pridobitve mnenja o ustreznosti okoljskega poročila.

(2)Vlogi za javno razgrnitev iz drugega odstavka prejšnjega člena se poleg predpisanih dokumentov priloži tudi mnenje iz prejšnjega odstavka ali izjava, da mnenje ni bilo izdano v roku, določenem s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(3)Obvestilo o času in kraju javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE se objavi tudi v dnevnem časopisu.

(4)Pri izdelavi predloga gozdnogospodarskega načrta GGE mora ZGS upoštevati tudi pisna mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe gozdnogospodarskega načrta GGE na okolje, ki jih pripravijo pristojna ministrstva in druge organizacije v postopku CPVO.

(5)Nemudoma po seji sveta območne enote ZGS se predlog gozdnogospodarskega načrta GGE pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev.

(6)Vlogi za sprejem gozdnogospodarskega načrta GGE iz šestega odstavka prejšnjega člena se priloži tudi sklep ministrstva, pristojnega za okolje, o potrditvi gozdnogospodarskega načrta GGE.

(1)V primeru, da GGE zajema posebna varstvena območja – območja Natura 2000 se po določitvi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE pošlje na ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave ter v vednost na ministrstvo obvestilo o nameri za določitev gozdnogospodarskega načrta GGE kot plana, neposredno povezanega ali potrebnega za varstvo območij Natura 2000.

(2)Vlogi za sprejem gozdnogospodarskega načrta GGE iz šestega odstavka 61. člena tega pravilnika se priloži sklep ministra, pristojnega za ohranjanje narave, o potrditvi načrta za plan, potreben za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov in habitatov vrst na teh območjih.

(1)Gozdnogospodarski načrt GGE podpišejo delavec ZGS, odgovoren za pripravo gozdnogospodarskega načrta GGE, delavec, odgovoren za gozdnogospodarsko načrtovanje na območni enoti ZGS, vodja območne enote ZGS ter direktor ZGS.

(2)S svojim podpisom podpisniki iz prejšnjega odstavka prevzemajo odgovornost:

-        za strokovnost izdelave gozdnogospodarskega načrta GGE,

-        da je gozdnogospodarski načrt GGE izdelan v skladu s tem pravilnikom,

-        da so bile pri pripravi gozdnogospodarskega načrta GGE v največji možni meri, glede na ekosistemske in zakonske omejitve, upoštevane potrebe, predlogi in zahteve lastnikov gozdov.

(1)Gozdnogospodarski načrt GGE se izdela v treh izvodih, od katerih prejme en izvod ministrstvo, en izvod ZGS izroči pristojnemu regionalnemu arhivu, izvod, v katerega je vpisana evidenca poseka in gojitvenih del, pa ZGS trajno hrani.

(2)Po sprejemu novega gozdnogospodarskega načrta GGE ministrstvo vse izvode starih gozdnogospodarskih načrtov GGE izroči Arhivu Republike Slovenije.

(3)Vsi zainteresirani lahko dobijo kopije gozdnogospodarskih načrtov GGE proti plačilu materialnih stroškov.

(1)Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE lahko vloži fizična ali pravna oseba, ki izkaže svoj pravni interes. ZGS vloži pobudo po uradni dolžnosti.

(2)Rok za vložitev pobude iz prejšnjega odstavka je najkasneje do 1. oktobra v šestem letu ureditvenega obdobja.

(3)O pobudi odloči minister najkasneje v enem mesecu od njenega prejema.

(4)Sprememba oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE se izdela za tisti del načrta, ki ga je treba spremeniti ali dopolniti. V spremembi ali dopolnitvi gozdnogospodarskega načrta GGE mora biti zagotovljena skladnost vseh njegovih ravni.

(5)Sprememba ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE se izdela v enakem številu izvodov kot gozdnogospodarski načrt GGE. V vseh izvodih gozdnogospodarskega načrta GGE, ki je spremenjen ali dopolnjen, se to na strani, kjer je podpis ministra, označi:

-        z žigom ministrstva,

-        s številko spremembe oziroma dopolnitve in z datumom sprejema sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE.

Letni gozdnogospodarski načrt GGE vsebuje usmeritve in ukrepe za gospodarjenje z gozdovi v GGE, ki okvirno temeljijo na usmeritvah preteklega gozdnogospodarskega načrta GGE oziroma njegove morebitne spremembe ali dopolnitve, in sicer na ravneh RGR razredov, lastniških kategorij in GGE. Potrebna gojitvena, varstvena in druga dela za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozda se določijo tudi na ravni odsekov.

Oddelek oziroma odsek sta načrtovalni enoti v gozdnogojitvenem načrtu. Zaradi določitve gozdnogojitvenih ciljev, smernic in ukrepov, ki se morajo upoštevati pri izvedbi del v gozdovih po posameznih ekosistemih, oziroma njihovih delih, se oddelki oziroma odseki delijo na sestoje, ki predstavljajo negovalne enote.

Gozdnogojitveni načrt sestavljajo:

-        opisni del gozda za oddelke oziroma odseke iz gozdnogospodarskega načrta GGE;

-        opisni del gozdnogojitvene vsebine na ravni negovalnih enot;

-        opisni del tehnološke vsebine;

-        kartni del.

Na ravni načrtovalne enote se v gozdnogojitvenem načrtu določijo: a)     stanje gozda, pri katerem se:

-  navede RGR, ki mu pripada dana načrtovalna enota;

-  navede opis rastišča;

-  na kratko opišejo sestojne razmere v načrtovalni enoti (lesna zaloga, delež pomembnejših drevesnih vrst v lesni zalogi oziroma njihov površinski delež, prevladujoče razvojne faze oziroma zgradba sestojev, mladovje in pomladek ter povprečne tarife);

-  iz gozdnogospodarskega načrta GGE povzamejo funkcije gozdov;

-  opišejo razmere za sečnjo in spravilo lesa; b)     usmeritve in omejitve:

-  pri izbiri drevja za možni posek;

-  pri gojitvenih in varstvenih delih;

-  pri delih za ohranjanje in krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozda;

-  na območjih, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna;

-  na območjih, kjer se dovoljuje paša v gozdu in pogoji zanjo;

-  druge usmeritve in omejitve; c)     ukrepi:

-  možni posek;

-  gojitvena, varstvena in druga dela za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

Na ravni negovalne enote se v gozdnogojitvenem načrtu določijo: a)     ukrepi:

-  možni posek,

-  gozdnogojitvena in varstvena dela; b)     pogoji za izvedbo del, ki so specifični za negovalno enoto.

(1)V tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta se:

-        določijo načini in pogoji pridobivanja lesa po spravilnih poljih,

-        prostorsko opredeli novogradnja vlak in prostorov za skladiščenje lesa,

-        v primeru novogradnje ali rekonstrukcije vlak se izdela elaborat vlak, kjer se navedejo pogoji za izgradnjo in rekonstrukcijo.

(2)Elaborat vlak je sestavni del gozdnogojitvenega načrta.

(1)Sestavni del gozdnogojitvenega načrta je karta (po potrebi tudi več kart) v merilu 1:2.500 ali 1:5.000 z vrisanimi:

-        načrtovalnimi in negovalnimi enotami;

-        ekocelicami, potmi in posameznimi objekti, ki so potrebni za ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, ter semenski objekti;

-        transportnimi mejami in spravilnimi polji;

-        obstoječimi cestami in vlakami, ter idejne trase vlak;

-        prostori za skladiščenje lesa;

-        parcelami s parcelnimi številkami.

(2)Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se kartni del gozdnogojitvenega načrta izdela v manjšem merilu (1:10.000 ali 1:25000), kjer je intenzivnost gospodarjenja majhna ali v gozdovih, kjer sploh niso načrtovani možni posek ali gozdnogojitvena dela.

(1)Ko ZGS začne s pripravo ali obnovo gozdnogojitvenega načrta, najprej izdela osnutek gozdnogojitvenega načrta, ki vsebuje najmanj:

-        karto z vrisanimi negovalnimi enotami, območji, kjer posamična izbira dreves za posek ni obvezna, in parcelnimi mejami;

-        predlog ukrepov (možni posek in gojitvena ter varstvena dela) po posameznih negovalnih enotah;

-        način in pogoje spravila lesa.

(2)ZGS pisno povabi lastnike gozdov na predstavitev osnutka iz prejšnjega odstavka. To predstavitev sestavlja terenski ogled z diskusijo ter razgrnitev osnutka gozdnogojitvenega načrta v prostorih pristojne krajevne enote ZGS.

(3)Lastniki gozdov lahko na osnutek gozdnogojitvenega načrta podajo svoje pripombe ustno na zapisnik ob terenskem ogledu ali ob razgrnitvi osnutka ter pisno na naslov pristojne krajevne enote ZGS. Njihove predloge, potrebe in zahteve mora ZGS pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta upoštevati, v kolikor niso v nasprotju z gozdnogospodarskim načrtom GGE.

(4)Šteje se, da je lastnik gozda sodeloval pri pripravi gozdnogojitvenega načrta, če se je udeležil njegove predstavitve ali podal nanj pisne pripombe v roku 14 dni od njegove predstavitve. Če se lastnik ne odzove povabilu na sodelovanje pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta, se šteje, da se z njim strinja.

ZGS spremlja uresničevanje gozdnogojitvenih načrtov na nivoju oddelka oziroma odseka ter jih glede na spremembe v gozdu zaradi izvajanja gozdnogojitvenih ukrepov ali drugih razlogov sproti dopolnjuje.

(1)Gozdnogojitveni načrt se obnovi, ko zaradi dopolnitev postane nepregleden, ali če se sestoji ali funkcije gozdov spremenijo v tolikšni meri (npr. zaradi ujme, požara), da je potrebno v znatnem delu spremeniti vsebino gozdnogojitvenega načrta.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lastnik gozda lahko kadarkoli poda pobudo za obnovo gozdnogojitvenega načrta. Če pristojna krajevna enota ZGS te pobude ne upošteva, lahko lastnik pri centralni enoti ZGS pisno zahteva komisijsko preveritev gozdnogojitvenega načrta. Na komisijsko preveritev se povabi tudi lastnika gozda, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter ministrstvo.

(3)Komisija, ki jo predlaga strokovni svet in imenuje direktor ZGS, najkasneje v dveh mesecih po prejemu zahteve lastnika preveri gozdnogojitveni načrt, sprejme sklep o potrebi po obnovi gozdnogojitvenega načrta in o tem obvesti pristojno krajevno enoto ter vse navzoče pri komisijski preveritvi.

(4)Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo trije člani, ki so zaposleni na ZGS, imajo izobrazbo gozdarske smeri stopnje najmanj VII/1 in sedem let delovnih izkušenj na področju gozdarstva.

Gozdnogojitveni načrt poleg izdelovalca gozdnogojitvenega načrta podpiše tudi za krajevno enoto ZGS odgovoren delavec.

(1)Dvoletni načrti LUO temeljijo na usmeritvah iz območnih načrtov, analizah izvajanja preteklih dvoletnih načrtov LUO in oceni stanja za obdobje predhodnih šestih let s poudarkom na zadnjih dveh letih ter vsebujejo:

-        analizo izvrševanja načrtovanih ukrepov upravljanja z divjadjo in opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;

-        analizo vpliva divjadi na njeno življenjsko okolje;

-        presojo doseganja ciljev iz 28. člena tega pravilnika in učinkovitosti izvedenih ukrepov;

-        ukrepe v populacijah divjadi in njihovem življenjskem okolju.

(2)V kolikor območni načrti za obdobje veljavnosti dvoletnih načrtov LUO še niso sprejeti, temeljijo dvoletni načrti LUO na usmeritvah iz območnih načrtov za preteklo obdobje.

(1)Analiza preteklega upravljanja z divjadjo temelji na podatkih za obdobje predhodnih šestih let, s poudarkom na zadnjih dveh letih, kjer se ugotovi uresničevanje načrtovanega odvzema posameznih vrst divjadi po številu, spolni in starostni strukturi ter pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja.

(2)Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo ukrepov za ohranitev habitatov, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od in na divjadi. Za obdobje predhodnih šestih let v primerjavi z zadnjima dvema letoma se ugotovi uresničevanje načrtovanih ukrepov in pojasni vzroke za morebitna odstopanja.

Analiza vpliva divjadi na njeno življenjsko okolje temelji na podatkih za obdobje predhodnih šestih let s poudarkom na zadnjih dveh letih, kjer se ugotovi:

-        trend vpliva divjadi na gozdno vegetacijo;

-        trend povzročenih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih;

-        trend povzročenih škod na divjadi.

(1)Presoja doseganja ciljev za upravljanje z divjadjo iz območnega načrta temelji na podatkih za obdobje predhodnih šestih let s poudarkom na zadnjih dveh letih, in sicer na podlagi:

-        presoje uspešnosti upravljanja z divjadjo;

-        presoje uspešnosti izvajanja ukrepov v življenjskem okolju divjadi;

-        uspešnosti usklajevanja odnosa divjadi z njenim življenjskim okoljem.

(2)Na podlagi presoje doseganja ciljev območnega načrta se oceni učinkovitost izvedenih ukrepov.

(1)Z ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi so določeni odvzem divjadi ter morebitno naseljevanje ali dodajanje divjadi.

(2)Odvzem divjadi je ob upoštevanju značilnosti posameznih vrst divjadi določen za celotno LUO oziroma za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO. Pri tem se upošteva prostorska razporeditev populacije znotraj in med LUO.

(3)Določitev odvzema divjadi vsebuje:

-        število ter spolno in starostno strukturo za odvzem predvidenih osebkov, z dopustnimi odstopanji;

-        priporočilo za časovno dinamiko odvzema za posamezne vrste oziroma kategorije parkljaste divjadi;

-        kriterije za prostorsko porazdelitev odvzema po skupinah lovišč oziroma posameznih loviščih.

(4)Ukrepi za naseljevanje divjadi morajo temeljiti na ugotovitvah posebne študije ZGS, ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi.

(5)Ukrepi v življenjskem okolju divjadi se vrstno, količinsko ter prostorsko opredelijo, in sicer kot:

-        ukrepi za nego habitatov divjadi v gozdnem in negozdnem prostoru;

-        ukrepi za izboljšanje prehranskih razmer divjadi;

-        ukrepi za preprečevanje škod od in na divjadi.

(6)Vrste ukrepov v življenjskem okolju divjadi so navedene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Podatke, ki so potrebni za izdelavo dvoletnega načrta LUO – izpolnjen obrazec Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika in podatke iz evidenc o odvzemu divjadi – posreduje upravljavec lovišča in LPN pristojni območni enoti ZGS, ki je nosilec izdelave dvoletnega načrta LUO, in OZUL, v elektronski obliki v prvem letu ureditvenega obdobja najkasneje do 10. februarja.

(2)Do roka iz prejšnjega odstavka lahko svoje predloge za izdelavo dvoletnega načrta LUO posredujejo pristojnim organom iz prejšnjega odstavka tudi krajevno pristojne območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalne skupnosti in druga zainteresirana javnost, v elektronski obliki.

(3)Osnutek dvoletnega načrta LUO, ki ga na podlagi predhodnega usklajevanja s krajevno pristojnim OZUL-om pripravijo strokovne službe ZGS, pristojne za lovstvo, določi pa ga strokovni svet območne enote ZGS. Osnutek dvoletnega načrta LUO mora ZGS objaviti na svoji spletni strani najmanj štirinajst dni pred javno predstavitvijo. Osnutku mora ZGS priložiti tudi preglednico načrtovanega in realiziranega odvzema po loviščih za zadnja štiri leta. ZGS po izdelavi osnutka dvoletnega načrta LUO predstavi temeljne vsebine dvoletnega načrta LUO na javni predstavitvi izvršilnemu organu OZUL, območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, pristojni območni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalnim skupnostim in drugim. Javna predstavitev osnutka letnega načrta LUO mora biti izvedena najkasneje do 10. aprila tekočega leta. O poteku javne predstavitve osnutka dvoletnega načrta LUO se vodi zapisnik.

(4)Na podlagi presoje zbranih konkretnih pripomb, razvidnih iz zapisnika poteka javne predstavitve osnutka dvoletnega načrta LUO, izdelajo strokovne službe ZGS, pristojne za lovstvo, predlog dvoletnega načrta LUO. ZGS mora vsaki organizaciji, ki je posredovala konkretne pripombe, pisno utemeljiti vzroke, zaradi katerih pripombe k osnutku dvoletnega načrta LUO niso bile upoštevane. Predlog dvoletnega načrta LUO sprejme svet območne enote ZGS na območju, ki je pristojno za določitev predloga dvoletnega načrta LUO, najkasneje do 15. aprila tekočega leta. Priloga predloga dvoletnega načrta LUO je tudi razdelitev dvoletnega odvzema parkljaste divjadi po loviščih oziroma LPN, ki ga pripravi OZUL v sodelovanju z ZGS. Pred sprejetjem predloga dvoletnega načrta LUO lahko svet območne enote ZGS zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine dvoletnega načrta LUO in na podlagi presoje pojasnil zahteva upoštevanje utemeljenih pripomb z javne predstavitve.

(5)ZGS mora ministru predložiti v sprejem predlog dvoletnega načrta LUO najkasneje do 25. aprila tekočega leta.

(6)Pred sprejetjem dvoletnega načrta LUO lahko minister:

-        od ZGS zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine dvoletnega načrta LUO,

-        preveri določene vsebine dvoletnega načrta LUO pri znanstveno-raziskovalnih institucijah, ki delujejo na področju divjadi in lovstva,

-        sooči mnenja ZGS, znanstveno-raziskovalnih institucij iz prejšnje alineje in ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo,

-        predlog dvoletnega načrta LUO vrne ZGS, ki ga mora spremeniti oziroma dopolniti v določenem roku v skladu z utemeljenimi usmeritvami znanstveno-raziskovalne institucije iz druge alineje tega odstavka.

(7)Nosilec izdelave dvoletnega načrta LUO je pristojna območna enota ZGS, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO. Svet območne enote ZGS, ki je pristojen za določitev predloga dvoletnega načrta LUO, je tisti, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO.

(8)ZGS po prejemu sklepa ministra o sprejemu dvoletnih načrtov LUO le-te v elektronski obliki posreduje OZUL-om.

(1)Dopustna odstopanja na ravni LUO ali posameznih delih LUO se opredelijo v dvoletnih načrtih LUO. Dopustna odstopanja ne smejo biti nižja, kot so določena v smernicah iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnika.

(2)V primerih večjih odstopanj na nivoju LUO in lovišč ter LPN, se mora na podlagi poziva lovske inšpekcije po zaključku leta opraviti strokovna presoja izvrševanja načrtovanih ukrepov. Presojo opravi ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo. Na podlagi strokovne presoje se sprejmejo nadaljnji ukrepi.

(1)Letni načrt lovišča in LPN vsebuje:

-        načrtovana dela v življenjskem okolju divjadi;

-        načrtovana dela na lovskih objektih;

-        načrt odvzema po posameznih vrstah divjadi;

-        načrt dodajanja divjadi;

-        načrtovana dela za preprečevanje škod od in na divjadi;

-        poročilo o ocenjevanju škod od in na divjadi;

-        poročilo o iskanju obstreljene ali ranjene divjadi in velikih zveri.

(2)Letni načrt lovišča in LPN se pripravi na obrazcu Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.

(3)Letni načrt lovišča oziroma LPN iz Priloge 2 vodijo upravljavci tudi v elektronski obliki, ki mora biti stalno na vpogled resornemu ministrstvu, ZGS in lovski inšpekciji. Upravljavec lovišča oziroma LPN mora imeti v arhivu shranjeno podpisano in žigosano tiskano verzijo načrta.

ZGS v soglasju z ministrom pripravi navodila za izdelavo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, ki vsebuje zlasti šifrante, terenske obrazce, obrazce preglednic, navodila za sestavljanje zapisnikov, izdelavo kart ter tehnična navodila za izdelavo prostorskih delov načrtov in kartiranje funkcij gozdov. Priloga 1: Ukrepi v življenjskem okolju divjadi Priloga 2: Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom za leto _________ Priloga 3: (črtana) Priloga 4: (črtana) Priloga 5: (črtana) Priloga 6: (črtana) Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10) vsebuje naslednji končni določbi:

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06 in 12/08) in Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo (Uradni list RS, št. 111/05).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 200/20) vsebuje naslednjo končno določbo: 66. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021.«.