Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-B)

V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1 in 115/06) se v vseh členih: – besedilo »program razvoja gozdov Slovenije« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »nacionalni gozdni program« v ustreznem sklonu; – besedilo »biološko ravnotežje« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »biotsko ravnovesje« v ustreznem sklonu; – besedilo »gospodarska enota« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »gozdnogospodarska enota« v ustreznem sklonu; – beseda »lovskogojitveni« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »lovsko upravljavski« v ustreznem sklonu.

V prvem odstavku 1. člena se za besedilom »da se zagotovijo« doda beseda »trajnostno«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, če ta zakon ne določa drugače.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Gozd je: – zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja; – zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov; – obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja.

(2)Druga gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja.

(3)Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.

(4)Gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja.

(5)Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja, ki rastejo zunaj gozda, kadar je to s tem zakonom posebej določeno.«.

V 3. členu se v 1. točki besedilo »in drugega odstavka 2. člena tega zakona« nadomesti z besedilom », drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena«. V 2. točki se črta besedilo »(v nadaljnjem besedilu: gospodarske enote)«. V 5. točki se beseda »biotopska« nadomesti z besedilom »funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti«, besedilo »ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot« pa se nadomesti z besedilom »varovanja naravnih vrednot«. V 16. točki se črta prvi stavek. V 19. točki se druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– preventivna varstvena dela: preprečevalni in preprečevalno-zatiralni ukrepi (polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno) ter protipožarni ukrepi (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno);«. Za 20. točko se dodajo nove 21., 22., 23. in 24. točka, ki se glasijo: »21. Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene. 22. Zemljišča v zaraščanju so zemljišča, ki se kot taka vodijo v uradni evidenci dejanske rabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. 23. Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi tolikšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja. 24. Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu.«.

Za 3. členom se doda novi 3.a člen, ki se glasi:

(1)Določitev dela gozda oziroma gozdnega zemljišča za stavbno zemljišče ali za drug namen je mogoča le v prostorskih aktih v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.

(2)Določba prejšnjega odstavka ne velja za graditev gozdne infrastrukture v gozdu oziroma na gozdnih zemljiščih in za izvajanje del, ki se po tem zakonu štejejo za gozdarska investicijska vzdrževalna dela.

(3)Gozdarska investicijska vzdrževalna dela po tem zakonu so rekonstrukcija gozdne infrastrukture, izdelava in rekonstrukcija protipožarnih presek, zidov, stez ter druga podobna dela. Minister oziroma ministrica, pristojna za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za gozdarstvo) podrobneje določi gozdarska investicijska vzdrževalna dela in pogoje za njihovo izvedbo.

(4)Gozdarska investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka se štejejo za investicijska vzdrževalna dela po predpisih, ki urejajo graditev objektov.«.

V prvem odstavku 5. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;«. V tretji alinei se beseda »dovoliti« nadomesti z besedo »dopustiti«. V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi.«.

V 7. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Z nacionalnim gozdnim programom se določijo nacionalna politika trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo. Vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prosto živečih živali ter za ohranitev in izboljšanje njihovih življenjskih razmer.«. V drugem odstavku se doda drugi stavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, vsakih pet let pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa in njegovih petletnih operativnih programov, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.«. V tretjem odstavku se za besedilom »pristojno za gozdarstvo,« doda besedilo »po predhodni obravnavi, v katero je vključena zainteresirana javnost,«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za izvedbo nacionalnega gozdnega programa ministrstvo, pristojno za gozdarstvo pripravi petletne operativne programe, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije.«.

V II. poglavju »NAČRTOVANJE« se v 2. oddelku »Načrti za gospodarjenje z gozdovi« črtajo podnaslovi »a. Gozdnogospodarski načrti«, »b. Lovskogojitveni načrti« in »c. Gozdnogojitveni načrti«.

V prvem odstavku 9. člena se besedilo »gozdnogospodarski načrti območij in« nadomesti z besedilom »gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij ter«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Obvezna izhodišča za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so okoljska izhodišča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) V gozdnogospodarskih načrtih se določijo tudi potrebni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja posebnih varstvenih območij, določenih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.«.

Prvi in drugi odstavek 10. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) V gozdnogospodarskem in lovsko upravljavskem načrtu območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) se ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov, ugotovljenega stanja populacij divjadi in njenega okolja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov na območju določijo: – funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje; – cilji, usmeritve in ukrepi za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom; – cilji, usmeritve in ukrepi za upravljanje z divjadjo v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu; – usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb na podlagi bioloških kazalnikov.

(2)V prostorskem delu območnega načrta se: – prikaže stanje gozdov in drugih gozdnih zemljišč; – v okviru gozdov in drugih gozdnih zemljišč prikažejo območja, ki so po prostorskih planskih aktih namenjena drugim rabam; – prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom, ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami; – določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora prostoživečih organizmov; – prikaže zasnova gozdne infrastrukture in drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru; – določijo območja, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh.«. V tretjem odstavku se besedilo »gozdnogospodarskem načrtu območja« nadomesti z besedama »območnem načrtu«.

V prvem odstavku 11. člena se besedilo »gozdnogospodarskega načrta območja« nadomesti z besedama »območnega načrta«. V drugem odstavku se: – v prvi alinei za besedilom »s posebnim namenom« doda besedilo »ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami«; – na koncu osme alinee pika nadomesti s podpičjem in se za njo doda nova deveta alinea, ki se glasi: »– območja, na katerih posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna.«. Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(4) Gozdne parcele in podatki o njih se v zemljiškem katastru evidentirajo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(5)Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Zavod, lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne rabijo že vsaj 10 let, pisno obvesti, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega gozdnogospodarskega načrta določila kot gozd oziroma drugo gozdno zemljišče.«.

12. člen se črta.

V prvem odstavku 13. člena se v tretji alinei za besedo »obvezna« doda besedilo »in so usklajena z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote«. V četrti alinei se pred besedo »časovni« doda beseda »količinski,«. V drugem odstavku se črta besedilo »in s tem določi njegova največja količina«. V tretjem odstavku se doda drugi stavek, ki se glasi: »Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta lahko da tudi lastnik gozda.«. Četrti odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(4) Lastnik gozda lahko za svoj gozd, za plačilo materialnih stroškov izdelave, pridobi izvleček iz gozdnogojitvenega načrta.«.

Prvi in drugi odstavek 14. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Ob začetku priprave gozdnogospodarskega načrta Zavod na krajevno običajen način obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, ki lahko, med pripravo osnutka, dajo svoje pobude. Osnutek območnega načrta določi Strokovni svet Zavoda, osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa strokovni svet območne enote Zavoda.

(2)Minister, pristojen za gozdarstvo, s sklepom odredi javno razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta. Javna razgrnitev traja 14 dni. Med javno razgrnitvijo se opravi javna obravnava. O začetku in trajanju ter času javne razgrnitve in javne obravnave morajo biti na krajevno običajen način obveščeni lastniki gozdov in zainteresirana javnost. Sklep se objavi tudi na spletni strani ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.«. V tretjem odstavku se besedilo »gozdnogospodarskega načrta območja« nadomesti z besedama »območnega načrta«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Zavod mora k predlogu območnega načrta pridobiti soglasje ministra, pristojnega za okolje, prostor in vode ter ministra, pristojnega za ohranjanje narave, k predlogu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave in mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži gozdnogospodarska enota.«. V šestem odstavku se doda drugi stavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo lahko predlog gozdnogospodarskega načrta vrne Zavodu, ki ga mora spremeniti oziroma dopolniti v skladu s predlaganimi usmeritvami in v določenem roku.«. V sedmem odstavku se besedilo »gozdnogospodarski načrt območja« nadomesti z besedama »območni načrt«. Osmi odstavek se črta.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Gozdnogospodarski načrt se praviloma izdeluje za obdobje 10 let. Zavod mora predložiti predlog novega gozdnogospodarskega načrta na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, najpozneje do 1. oktobra prvega leta novega obdobja, razen v primeru višje sile. Podaljšanje roka za predložitev predloga načrta odobri minister, pristojen za gozdarstvo, na podlagi obrazložene vloge Zavoda. Do sprejetja novega gozdnogospodarskega načrta se uporablja dotedanji načrt.«.

V 16. členu se besedilo »pristojnim za okolje in prostor, in ministrom, pristojnim za varstvo naravne oziroma kulturne dediščine« nadomesti z besedilom »pristojnim za okolje, prostor in vode ter ministrom, pristojnim za ohranjanje narave«.

Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi:

(1)Odločba iz prejšnjega člena se izda praviloma za več let, vendar največ za dobo petih let.

(2)Pri skupni izbiri drevja za posek lastnik odgovarja za pokazane meje svojega gozda.

(3)Če po izvedeni sečnji lastnik gozda oziroma izvajalec sečnje ne uredi sečišča v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja izvajanje sečnje, mu lahko Zavod z odločbo določi dela, potrebna za zagotovitev urejenosti sečišča.«.

Drugi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, ki so pomembni habitati in se obravnavajo kot življenjsko okolje prosto živečih živali, izda Zavod lastniku strokovno navodilo na podlagi usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, katerega izpolnjevanje se upošteva pri sofinanciranju iz druge alinee drugega odstavka 48. člena tega zakona.«.

Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda.

(2)Mnenje Zavoda se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.

(3)Soglasja iz tega člena ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.

(4)Za krčitev gozda v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda.

(5)Zavod izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče.

(6)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav taka krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja in če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s tem zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom.

(7)Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod.«.

Za 21. členom se doda novi 21.a člen, ki se glasi:

(1)Pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del je treba pridobiti dovoljenje Zavoda. Zavod izda dovoljenje, če izvajalec gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del vlogi za izdajo dovoljenja priloži ustrezen načrt, izdelan v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona ter predloži soglasje vseh lastnikov gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem namerava izvajati taka dela.

(2)Javni shod in prireditev je dopustno organizirati v gozdu oziroma gozdnem zemljišču v skladu s predpisi, ki urejajo javne shode in prireditve. O shodu oziroma prireditvi organizator obvesti Zavod.«.

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zaradi spremljanja in krepitve biotskega ravnovesja v gozdovih zagotavlja izvajanje preventivnih varstvenih del: – v gozdovih in na posamičnem gozdnem drevju zunaj naselij Zavod, – na posamičnem gozdnem drevju v naseljih gozdarska inšpekcija.

(2)Lastniki gozdov in posamičnega gozdnega drevja izvajanja del iz prejšnjega odstavka ne smejo ovirati oziroma preprečevati.«.

V prvem odstavku 29. člena se za besedo »gozda« doda besedilo »in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij«. Na koncu prvega odstavka se doda besedilo »Če ima posamično drevo status naravne vrednote, mora Zavod pred izdajo odločbe pridobiti mnenje organizacije pristojne, za varstvo narave.«. V drugem odstavku se črta beseda »pisno«.

Besedilo 30. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Gozdne lesne sortimente smreke, jelke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti in jih predelovati v lubju, vendar morajo biti obeljeni ali predelani in njihovi ostanki porabljeni ali predelani: – pri sortimentih iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) do 15. maja, na Krasu pa do 1. maja, – pri sortimentih iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra) v 30 dneh po sečnji oziroma v 10 dneh po dospetju na skladišče.

(2)Skladišča za gozdne lesne sortimente iz prejšnjega odstavka morajo biti od 15. marca do 31. oktobra opremljena s kontrolo-lovnimi pastmi.

(3)Gozdni lesni sortimenti, ki so jih napadli podlubniki, se morajo takoj obeliti in podlubniki uničiti ali pa prepeljati na skladišče in predelati v določenem roku, kar z odločbo dovoli in določi Zavod.

(4)Za uničenje podlubnikov se na skladiščih lahko uporabijo atestirana kemična sredstva, če se s tem ne ogroža okolje v skladu s predpisi o varstvu okolja.«.

V drugem odstavku 31. člena se za besedilom »drugače številčno zmanjšati« doda besedilo », ter za zatiranje bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd«.

V prvem odstavku 33. člena se beseda »podlubnikov« nadomesti z besedilom »prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove«. V drugem odstavku se beseda »tretjem« nadomesti z besedo »četrtem«.

V 37. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Prepovedana je uporaba gozdnih prometnic za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdnih prometnic oziroma povečajo stroški njihovega vzdrževanja, če ta zakon ne določa drugače.

(5)Gozdne vlake je treba graditi in vzdrževati v skladu z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu.«. Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.

V prvem odstavku 38. člena se besedilo »sestavni del gozda« nadomesti z besedilom »gozdne prometnice, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom ter so sestavni del gozda ali drugega zemljišča, čez katero potekajo,« za besedo »Zavod« pa se doda besedilo »vodi evidenco o gozdnih cestah in«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Izvedbo vzdrževanja gozdnih cest zagotavlja lokalna skupnost na podlagi programa vzdrževanja, ki ga pripravi Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo.«.

V 40. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Ne glede na določbo prvega odstavek tega člena sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta.

(4)Poti iz prejšnjega odstavka in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost.«.

Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Čezmerna uporaba gozdne ceste (v nadaljnjem besedilu: čezmerna uporaba) pomeni povečan dnevni promet vozil, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, temveč je posledica pridobitne dejavnosti.

(2)Čezmerna uporaba je začasna, če traja manj kot 30 dni, sicer gre za trajno čezmerno uporabo.

(3)Za čezmerno uporabo mora uporabnik na podlagi pisnega soglasja lastnikov najmanj polovice lastniških deležev površine gozdne ceste in soglasja Zavoda, da je čezmerna uporaba dopustna glede na poudarjenost funkcij gozda, pridobiti dovoljenje lokalne skupnosti, ki vzdržuje gozdno cesto.

(4)Po končani čezmerni uporabi gozdne ceste mora uporabnik v 14 dneh od zadnjega dneva uporabe gozdne ceste odpraviti morebitne posledice take uporabe na cesti ali plačati odškodnino za morebitno povzročeno škodo na gozdni cesti.

(5)Odškodnino iz prejšnjega odstavka določi lokalna skupnost na predlog Zavoda. Odškodnina je prihodek proračuna lokalne skupnosti in se uporabi za odpravo posledic začasne čezmerne uporabe gozdne ceste.

(6)Merila za določitev odškodnine so predvsem: – normativi za vzdrževanje gozdnih cest, – cene, ki veljajo za vzdrževalna dela na gozdnih cestah v lokalni skupnosti, – stanje gozdne ceste pred začetkom čezmerne uporabe, – stanje gozdne ceste po končani čezmerni uporabi.

(7)Natančnejše pogoje, postopke in merila iz tega člena predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.«.

V 42. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Gozdne ceste se lahko, na podlagi predhodnega dovoljenja Zavoda, zaprejo tudi zaradi zagotovitve varnosti, vzdrževanja gozdne ceste, lova in prirejanja javnih shodov oziroma prireditev.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo », razen zapore po določbi prvega odstavka tega člena,« nadomesti z besedilom »iz drugega odstavka tega člena«.

Prvi odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.«. V drugem odstavku se za besedo »poučna« doda besedilo »higiensko-zdravstvena funkcija«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave.«.

V 46. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za razglasitev gozda z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo za gozd s posebnim namenom je treba predhodno pridobiti soglasje lastnika.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Minister, pristojen za gozdarstvo, lahko ne glede na predpise o urejanju prostora in prostorskem načrtovanju odobri poseg v varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, če se s posegom bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen.«.

V 47. členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo: »(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ter predpisov, ki urejajo predkupno pravico na zemljiščih, ima Republika Slovenija oziroma pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev. Ta pravna oseba mora v primeru zemljišč, ki se nahajajo na zavarovanih območjih po predpisih s področja ohranjanja narave, pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, ki se šteje za izjavo iz 84. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1).

(4)Pri prometu z gozdovi iz 43. in 44. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka upravna enota o predkupni pravici obvesti pravno osebo, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, oziroma lokalno skupnost. Če pravna oseba, ki gospodari z gozdovi, v lasti Republike Slovenije, oziroma lokalna skupnost uveljavlja predkupno pravico, objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in enotnem državnem portalu e-uprave ni potrebna.

(5)Predkupna pravica po tem zakonu se uveljavi tako, da upravičenec iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od prejema obvestila upravne enote pisno sporoči lastniku nepremičnine in upravni enoti, da ponudbo sprejema.

(6)Gozdnih parcel, manjših od 5 hektarjev, ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture.

(7)Fizična oseba, ki je kmet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči in aktivno gospodari na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, lahko uveljavlja prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Ne glede na določbe zakona, ki ureja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, imajo upravičenci iz tega odstavka prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov pred dosedanjimi koncesionarji. Prednostno pravico uveljavlja fizična oseba na podlagi posamičnega programa ohranjanja kmetije, ki je osnova za pripravo Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

(8)Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora fizična oseba, ki želi uveljavljati prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, izpolnjevati še naslednje pogoje: – izkazati mora, da bo koncesijo izvajal v okviru svojega kmetijskega gospodarstva, ob smiselni uporabi 19. člena zakona; – zagotoviti mora potrebna tehnična sredstva in imeti strokovna znanja za izvajanje koncesije; – lastni in s koncesijo pridobljeni gozdovi predstavljajo zaokroženo celoto in ne smejo presegati 200 hektarjev.

(9)Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja pripravi minister, pristojen za gozdarstvo, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane deseti odstavek, se besedi »in drugega« nadomestita z besedilom », drugega in tretjega«. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane enajsti odstavek, se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi: »(12) Podrobnejše pogoje iz osmega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.«.

V prvem odstavku 48. člena se v četrti alinei pika nadomesti s podpičjem in se za njo dodata novi peta in šesta alinea, ki se glasita: »– izvajanje ukrepov za varstvo gozdov pred požari na Krasu; – preprečevalne in preprečevalno-zatiralne ukrepe (polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno).«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje: – gozdno-okoljskih ukrepov in ukrepov v okviru Nature 2000, kot so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1944/2006 z dne 19. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 367 z dne 22. 12. 2006, str. 23); – gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih oziroma gozdnem prostoru; – preprečevalno-zatiralnih varstvenih ukrepov za skupine gozdnega drevja ali posamičnega gozdnega drevja na negozdnih površinah zunaj naselij; – obnove gozdov na pogoriščih in gozdov poškodovanih zaradi naravnih ujm; – semenarske in drevesničarske dejavnosti; – razvojno-raziskovalnega dela v gozdarstvu; – sanacij in premen v zasebnih gozdovih; – vzdrževanja gozdnih cest; – gradnje in rekonstrukcije gozdnih cest; – priprave, gradnje in rekonstrukcije gozdnih vlak; – vlaganj za izboljšanje pogojev pridobivanja in trženja gozdnih proizvodov; – začetka dejavnosti združenj lastnikov gozdov nastalih na podlagi pogodbe ali zakona; – dejavnosti popularizacije gozdov in gozdarstva.«. V tretjem odstavku se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Sredstva za namene iz prve, druge, četrte, sedme, devete, desete in enajste alinee prejšnjega odstavka se zagotavljajo tudi v skladu s predpisi Skupne kmetijske politike.«. V četrtem odstavku se besedilo », poudarjenost funkcij gozdov, velikost posesti in socialnoekonomski položaj lastnika gozda« nadomesti z besedilom »ter poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozdov«.

V drugem odstavku 49. člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Sredstva pristojbin mora lokalna skupnost nameniti izključno vzdrževanju gozdnih cest.«.

V prvem odstavku 56. člena se v prvi alinei za besedo »gozdov« dodata besedi »kot ekosistema«. V sedmi alinei se za besedo »gozdove« doda besedilo »in nudi strokovno pomoč pri gašenju požarov«. V šestnajsti alinei se za besedilom »z gozdnimi prometnicami« doda besedilo »in vodi evidenco o gozdnih cestah«. Osemnajsta alinea se spremeni tako, da se glasi: »– spremlja in nadzira izvajanje gradnje, rekonstrukcij in vzdrževanja gozdnih cest ter prevzema opravljena dela;«. Dvaindvajseta alinea se spremeni tako, da se glasi: »– izvaja svetovanje, izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov;«. V triindvajseti alinei se za besedo »zagotavlja« doda besedilo »seme in«. Petindvajseta alinea se spremeni tako, da se glasi: »– vodi in odloča o upravnih stvareh iz prvega in šestega odstavka 17. člena, tretjega odstavka 17.a člena, prvega, drugega in četrtega odstavka 21. člena, 21.a člena, prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 24. člena, drugega odstavka 26. člena, prvega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 30. člena, tretjega odstavka 31. člena, prvega in tretjega odstavka 42. člena, drugega odstavka 92. člena in drugega odstavka 95. člena. Upravne zadeve iz prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 29. člena Zavod vodi in o njih odloča v skrajšanem postopku. Zavod lahko odločbe o izbiri drevja za možni posek vroča tudi po postopku navadne vročitve, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena deseti dan od dneva odprave odločbe.«. Za petindvajseto alineo se dodajo nove šestindvajseta, sedemindvajseta in osemindvajseta alinea, ki se glasijo: »– opravlja v gozdovih in gozdnem prostoru naloge nadzora v skladu z določbami tega zakona; – opravlja v gozdu in gozdnem prostoru naloge neposrednega nadzora v naravi v skladu s predpisi o ohranjanju narave in v tej zvezi naloge prekrškovnega organa; – o nedovoljenih posegih in aktivnostih v gozdu in gozdnem prostoru pisno obvešča pristojne inšpekcijske službe.«. V drugem odstavku se besedi »in petindvajsete« nadomestita z besedilom », petindvajsete, šestindvajsete in sedemindvajsete«.

58. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavod ima območne enote. Število in meje območnih enot določi Vlada Republike Slovenije.«.

V drugem odstavku 60. člena se prva in druga alinea črtata. V tretji alinei se besedilo »gozdnogospodarskega načrta območja in predlog lovskogojitvenega načrta območja« nadomesti z besedama »območnega načrta«.

V prvem odstavku 62. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Strokovni svet Zavoda določi osnutek območnega načrta, obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom ter predlaga rešitve in priporočila organom Zavoda.«.

V prvem odstavku 64. člena se prva alinea črta. V tretji alinei se za besedo »enote« doda besedilo »in predlog letnega lovsko upravljavskega načrta območja, katerega vsebino določajo predpisi o divjadi in lovstvu«. V drugem odstavku se druga in tretja alinea spremenita tako, da se glasita: »– lovstva, kmetijstva in varstva narave; – ustanovitelja, lokalnih skupnosti z gozdnogospodarskega območja in delavcev Zavoda.«.

Drugi odstavek 65. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Vodjo območne enote imenuje in razrešuje direktor Zavoda po predhodnem mnenju Sveta območne enote. V enem letu od nastopa funkcije lahko direktor Zavoda razreši vodjo območne enote. V primeru razrešitve se vodjo območne enote, ki je bil že pred začetkom mandata zaposlen na Zavodu, premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti. Če takšnega delovnega mesta ni, mu delovno razmerje preneha, ima pa pravico do odpravnine, ki mu zaradi prenehanja potrebe po njegovem delu pripada v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.«.

V prvem odstavku 66. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Strokovni svet območne enote določi osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in osnutek letnega lovsko upravljavskega načrta območja, obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom na gozdnogospodarskem območju, ter predlaga rešitve in priporočila organom območne enote Zavoda.«.

V 70. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Delavci Zavoda, ki opravljajo naloge javne gozdarske službe, se v času delovnega razmerja na Zavodu ne smejo ukvarjati z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi, dejavnostjo trženja lesa, zastopanjem oseb, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi ter s skrbništvom nad gozdovi v lastništvu drugih oseb.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se delavci Zavoda v času delovnega razmerja na Zavodu lahko: – ukvarjajo z dejavnostjo rabe gozdov, – ukvarjajo z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi in dejavnostjo trženja lesa v lastnem gozdu ali v gozdu, ki je v lasti osebe, ki je z njimi v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je z njimi v zakonu ali v svaštvu do prvega kolena.«.

Za 74. členom se doda novo IX.a poglavje ter nova 74.a in 74.b člena, ki se glasita:

(1)Za povečanje učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in trženja gozdnih proizvodov ter lesne biomase se spodbuja prostovoljno združevanje lastnikov gozdov v društvih lastnikov gozdov.

(2)Za učinkovitejšo uporabo gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih zmogljivosti lahko fizične osebe v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo ustanovijo strojne krožke.

(1)Društvom na področju gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: društva), katerih namen ustanovitve in delovanja presega uresničevanje interesov njihovih članov in pomeni delovanje v javnem interesu na področju gozdarstva, lahko minister pristojen za gozdarstvo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. Delovanje v javnem interesu na področju gozdarstva pomeni, da je pretežni del delovanja društva na podlagi sprejetega programa, v različnih oblikah in vsebinah namenjen popularizaciji gozdov in gozdarstva.

(2)Podrobnejše pogoje za podelitev statusa društva iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za gozdarstvo v skladu z zakonom, ki ureja društva.

(3)Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo vodi evidenco društev iz prvega odstavka tega člena.

(4)Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se preverja na vsaka tri leta.«.

Besedilo 76. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za gozdarskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo gozdarske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju usmerjanja gospodarjenja z gozdovi ali na področju gojenja in izkoriščanja gozdov.«.

V prvem odstavku 77. člena se v peti alinei beseda »začasne« črta.

Za 77. členom se doda novi 77.a člen, ki se glasi:

(1)Delavci Zavoda, ki jih za to pooblasti minister, pristojen za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: gozdarski nadzorniki) in imajo pooblastila prekrškovnega organa po zakonu, ki ureja prekrške, opravljajo poleg inšpektorjev neposredni nadzor nad izvajanjem določb prvih odstavkov 18. in 25. člena, prvega in četrtega odstavka 37. člena ter prvega in tretjega odstavka 40. člena tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov ter določb drugih predpisov, ki urejajo nabiranje gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov, ki zajema: – ugotavljanje kršitev glede zmanjševanja rastnosti sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanja njegovega obstoja, namena ali funkcij, ki se med drugim povzročajo tudi z zasekovanjem, lupljenjem, zarezovanjem, zažiganjem drevja in grmovja, odvažanjem in zastrupljanjem zemlje, ogrožanjem bivališč živali; – ugotavljanje kršitev glede omejitev in prepovedi nabiranja živali, plodov, gob in rastlin; – ugotavljanje kršitev glede rekreativnega nabiranja gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov; – ugotavljanje kršitev glede vožnje v gozdu; – ugotavljanje kršitev, ki bi zmanjšale ali preprečile uporabo gozdnih prometnic oziroma povečale stroške njihovega vzdrževanja; – opozarjanje oseb na dejanja, ki škodijo gozdu.

(2)Med opravljanjem zakonsko določenih nalog je gozdarski nadzornik uradna oseba ter ima službeni znak, službeno izkaznico in predpisano službeno obleko.

(3)Gozdarski nadzorniki imajo pravico od osebe, ki ne spoštuje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, zahtevati in dobiti na vpogled osebno izkaznico ali drugo javno listino, s katero se dokazuje istovetnost te osebe. Gozdarski nadzorniki lahko tudi fotodokumentirajo potek kršitve in kršilca zaradi dokazovanja storitve prekrška.

(4)Gozdarski nadzorniki imajo pravico izdati plačilni nalog osebi, ki stori prekršek iz 5., 13., 23., 24. in 27. točke prvega odstavka 79. člena in 3. točke tretjega odstavka 81. člena tega zakona.

(5)Minister, pristojen za gozdarstvo predpiše podrobnejše določbe o službenem znaku, izkaznici in službeni obleki gozdarskih nadzornikov.«.

XI. poglavje se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 2.000 eurov do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v obsegu, ki presega 10-letni možni posek, seka ali dovoli sekati gozdno drevje ali okrasna drevesa brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi in četrti odstavek 17. člena).

(2)Z globo od 1.000 eurov do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 800 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(1)Z globo od 1.200 eurov do 42.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. ne opravi potrebnih gojitvenih ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo, seka gozdno drevje, spravlja les, pridobiva smolo ali okrasna drevesa brez odločbe ali v nasprotju z njo ali opravlja premeno gozdov v nasprotju s pogoji, ki jih določi Zavod (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena); 2. seka, spravlja, prevaža ali zlaga gozdne lesne sortimente oziroma ravna s sečnimi ostanki oziroma ta dela zagotovi v nasprotju s predpisi o varstvu gozdov ali ne odstrani posledic poškodb tal takoj po končanem spravilu oziroma prevozu (tretji odstavek 17. člena); 3. ne ravna v skladu s predpisi za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov (sedmi odstavek 17. člena); 4. ne zagotovi z odločbo Zavoda odrejenih del (tretji odstavek 17.a člena); 5. s svojim ravnanjem zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena); 6. pri pridobivanju semena gozdnih dreves ali drugih gozdnih dobrin povzroči opustošenje (drugi odstavek 18. člena); 7. gradi objekt ali izvede poseg v gozd oziroma gozdni prostor brez soglasja Zavoda (prvi odstavek 21. člena); 8. gradi objekt zunaj gozda brez soglasja Zavoda (drugi odstavek 21. člena); 9. krči gozd brez dovoljenja Zavoda (četrti odstavek 21. člena); 10. pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del ne pridobi dovoljenja Zavoda (prvi odstavek 21.a člena); 11. seka na golo, čeprav to ni predvideno v gozdnogospodarskem načrtu (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 22. člena); 12. ne obnovi gozda, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, v roku, ki ga določi Zavod (prvi odstavek 23. člena); 13. kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, v gozdovih nabira živali, plodove, gobe ali rastline (25. člen); 14. preprečuje spremljanje ali krepitev biotskega ravnovesja v gozdu ali izvajanje preventivnih varstvenih del (27. člen); 15. ne izvede oziroma zagotovi vseh s predpisi o varstvu gozdov predpisanih ukrepov za preprečitev porušenja biotskega ravnovesja ali druge škode v gozdovih (28. člen); 16. ne opravi sanitarnih sečenj ali preventivnih varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo (prvi odstavek 29. člena); 17. ne izvede dodatno predpisanih ukrepov za varstvo gozdov (tretji odstavek 29. člena); 18. ne obeli ali ne predela gozdnih lesnih sortimentov smreke, jelke, bora ali bresta ali ne porabi ali ne predela njihovih ostankov v predpisanem roku (prva in druga alinea prvega odstavka 30. člena); 19. ne opremi skladišč od 15. marca do 31. oktobra s kontrolno-lovnimi pastmi (drugi odstavek 30. člena); 20. ne zagotovi izvedbe z odločbo Zavoda določenih del (tretji odstavek 30. člena); 21. brez dovoljenja Zavoda v gozdu uporablja kemična sredstva oziroma zagotovi njihovo uporabo (drugi in tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 31. člena); 22. pase v gozdu, kadar to ni dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom (32. člen); 23. z gradnjo, vzdrževanjem ali uporabo gozdnih prometnic ogrozi vodni vir, povzroči erozijski proces, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazu, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, prizadene območje, pomembno za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravno ali kulturno dediščino, ogrozi drugo funkcijo oziroma večnamensko rabo gozdov (tretji odstavek 37. člena); 24. uporabi gozdno prometnico za namen, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, s čimer zmanjša ali prepreči uporabo gozdne prometnice oziroma poveča stroške njenega vzdrževanja (četrti odstavek 37. člena); 25. gradi ali vzdržuje gozdne vlake v nasprotju z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu (peti odstavek 37. člena); 26. uporablja gozdne ceste v nasprotju z določenim režimom uporabe (drugi odstavek 39. člena); 27. se razen za namene gospodarjenja z gozdovi ali reševanja ljudi oziroma njihovega premoženja vozi v gozdu ali gozdnem prostoru zunaj gozdnih cest z izjemo vožnje s kolesom brez motorja (prvi odstavek 40. člena); 28. se vozi po gozdnih cestah z vozili nad določeno težo, kadar je to zaradi razmočenosti tal prepovedano (drugi odstavek 40. člena); 29. brez dovoljenja oziroma v nasprotju z dovoljenjem čezmerno uporablja gozdne ceste (tretji odstavek 41. člena); 30. v predpisanem roku ne odpravi morebitnih posledic čezmerne uporabe ali ne plača odškodnine (četrti odstavek 41. člena); 31. zapre gozdno cesto brez predhodnega dovoljenja Zavoda (tretji odstavek 42. člena); 32. ovira izvajanje nalog javne gozdarske službe (51. člen); 33. na podlagi izdane odločbe ne ustavi vseh del, ki niso v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanih predpisov (tretja alinea prvega odstavka 77. člena); 34. ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis.

(2)Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 400 eurov do 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(1)Z globo od 1.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. kuri na neurejenih kuriščih v gozdovih ali na zemljiščih, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd (prvi in drugi odstavek 33. člena); 2. požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorstvom (tretji odstavek 33. člena); 3. uporablja odprti ogenj v gozdovih na Krasu oziroma v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene gozdove (tretji odstavek 34. člena).

(2)Z globo od 600 eurov do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 200 eurov do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(1)Z globo od 800 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. v gozdu pogozduje negozdna zemljišča, ki z gozdnogospodarskim načrtom niso predvidena za pogozditev (četrti odstavek 18. člena); 2. organizira javni shod ali prireditev, ne da bi o tem obvestil Zavod (drugi odstavek 21. a člena zakona); 3. ogradi posamezne dele gozda brez dovoljenja oziroma v nasprotju z dovoljenjem (drugi odstavek 24. člena); 4. predhodno ni obvestil Zavoda o nameravanih sanitarnih sečnjah ali preventivnih varstvenih delih, ki jih je opravil brez odločbe (drugi odstavek 29. člena).

(2)Z globo od 400 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 200 eurov do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki: 1. stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena; 2. se giblje znotraj ograjenega gozda, kadar je to prepovedano (drugi odstavek 24. člena); 3. jezdi oziroma se vozi s kolesom brez motorja v nasprotju s tretjim odstavkom 40. člena tega zakona.

(1)Z globo od 800 eurov do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v manjšem obsegu seka gozdno drevje ali okrasna drevesa ali dovoli njihovo sečnjo brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi in četrti odstavek 17. člena).

(2)Z globo od 300 eurov do 800 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 150 eurov do 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.«.

(1)Do sprejema nacionalnega gozdnega programa iz 7. člena tega zakona se uporablja Program razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96).

(2)Obstoječi gozdnogospodarski načrti območij in dolgoročni načrti lovsko upravljavskih območij veljajo do sprejema prvih območnih načrtov po tem zakonu.

(3)Prvi območni načrti po tem zakonu morajo biti izdelani za obdobje 2011–2020.

(4)Postopki razglasitve varovalnih gozdov oziroma gozdov s posebnim namenom, uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjim zakonom.

(5)Minister izda podzakonske predpise iz sedmega odstavka 41. člena, drugega odstavka 74.b člena in petega odstavka 77.a člena zakona v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

(6)Vlada sprejme program iz devetega odstavka 47. člena zakona v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.

(7)Določbe sedmega odstavka 47. člena zakona se začnejo uporabljati po sprejemu programa iz devetega odstavka 47. člena zakona.

(8)Zavod je dolžan uskladiti statut z določbami tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(9)Določba drugega odstavka 65. člena zakona se začne uporabljati v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 323-01/89-1/45 Ljubljana, dne 20. novembra 2007 EPA 1603-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.