Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo

V Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10) se v 9. členu v prvem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– oceno stanja in razvoja gozdov (podatke za prikaz ocene stanja in razvoja gozdov se pridobi iz gozdnogospodarskih načrtov GGE);«. Sedma alineja se spremeni tako, da se glasi: »– utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov;«. Deseta alineja se spremeni tako, da se glasi: »– okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi;«. Četrti odstavek se črta.

V 10. členu se peta alineja spremeni tako, da se glasi: »– odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in javnimi cestami ter razmere za pridobivanje lesa.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Na ravni GGO se navedejo naslednje značilnosti gozdov: – stanje in razvoj gozdnih površin; – lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih; – tekoči letni prirastek po debelinskih razredih; – ocena ranljivosti gozdov zaradi naravnih ujm (npr.: požar, veter, žled in sneg).

(2)Oceno stanja gozdov se smiselno prikaže tudi po lastniških kategorijah.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi: Presoja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi zajema: – strukturo gozdov in njihove spremembe po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev; – oceno uspešnosti pomlajevanja ter strukturo mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi; – objedenost mladja; – strukturo gozdov po negovanosti; – strukturo gozdov po kakovosti odraslega drevja; – poškodovanost drevja; – ohranjenost naravne drevesne sestave in ekološka prilagojenost populacij gozdnega drevja; – presojo ohranjanja biotske raznovrstnosti, zlasti v pogledu vplivov izvedenih ukrepov na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in tistih živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem; – količino in strukturo odmrlega drevja; – zdravstveno stanje gozdov.«.

V 16. členu se v prvi alineji beseda »odstrelu« nadomesti z besedo »odvzemu«.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Presoja stanja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja je izdelana na podlagi analize trendov bioloških in gospodarskih kazalnikov, ki so specifični za posamezno vrsto divjadi in so določeni v smernicah za pripravo območnega načrta.

(2)Smernice iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, pripravi ZGS skupaj z ministrstvom, pristojnim za divjad in lovstvo, Lovsko zvezo Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.«.

V III. poglavju se naslov 7. oddelka spremeni tako, da se glasi: »7. Utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Funkcije gozda in območja s poudarjenimi funkcijami gozdov so: 1. funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na poplavnih, erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh; 2. hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode; 3. funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi z izjemnimi biotopi, gozdovi s habitati redkih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, ki so lokalno pomembni za obstoj in ohranitev populacij prostoživečih živalskih vrst, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja. Poudarjeno funkcijo iz te točke imajo tudi mirne cone, pasišča in zimovališča prostoživečih živalskih vrst, grmišča in predeli okoli kaluž in drugih vodnih virov namenjenih prostoživečim živalim; 4. klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja ter kmetijske površine pred škodljivimi učinki vetra in mraza ter gozdovi na območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki lahko povzročajo vetrolome ali deformirano rast gozdnega drevja; 5. zaščitna funkcija: zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo; 6. higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo imajo zlasti gozdovi v neposredni bližini večjih naselij, bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, večje farme, smetišča, sežigalnice in predelovalnice odpadkov, dirkališča ipd.; 7. obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, policijske, vojaške ipd. objekte; 8. rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti); 9. turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti ali po katerih se odvija turistično vodenje; 10. poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo imajo gozdovi, ki se uporabljajo kot učni prostor (gozdne učilnice), gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ipd.; 11. raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave ipd. s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije; 12. funkcija varovanja naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot imajo gozdovi ali deli gozdov, ki imajo po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, status naravne vrednote, zavarovana območja ter izjemna drevesa v gozdnem prostoru; 13. funkcija varovanja kulturne dediščine: varstvo in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine imajo zlasti gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, status kulturne dediščine, ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici, ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja z gozdovi (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi); 14. estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo imajo predvsem z estetskega vidika edinstveni/ posebni gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih, ki urejajo prostor, ter območjih kulturne krajine po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini; 15. lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo imajo gozdovi z visoko rastnostjo na rastiščih z visoko proizvodno zmogljivostjo; 16. funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin imajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja; 17. lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami divjadi. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnih oborah. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo tudi predeli okoli rukališč, krmišč, krmnih njiv ter predeli, kjer se intenzivno izvaja lovni turizem.

(2)Območja s poudarjenimi funkcijami iz prejšnjega odstavka poleg gozda vključujejo tudi druga gozdna zemljišča in tista negozdna zemljišča, ki so z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij.

(3)Za negozdna zemljišča iz prejšnjega odstavka se štejejo: – v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna travišča in skalovja oziroma pobočni grušči, ki ležijo pod drevesno mejo, ter območja ekstenzivne (gozdne) paše. Ne glede na prejšnji stavek se za negozdna zemljišča ne štejejo urejeni planinski pašniki; – v gozdni krajini nenaseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni ekosistemi iz prejšnje alineje; – v gozdnati krajini nenaseljene senožeti, lazi in vsi morebitni drugi naravni ekosistemi, kot so naravna travišča in skalovja oziroma pobočni grušči, če se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha. Ne glede na prejšnji stavek se za negozdna zemljišča ne štejejo vsa druga kmetijska zemljišča, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), če so večja kot 0,5 ha; – v kmetijski in primestni krajini nenaseljeni osredki kmetijskih zemljišč znotraj gozdnih kompleksov, če so manjši kot 0,5 ha.

(4)Tipi krajin iz prejšnjega odstavka se določijo po naslednjih merilih: – v gorsko gozdnato krajino se štejejo območja v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključujejo tudi naravna travišča, gorske pašnike in skalovja oziroma pobočne grušče; – v gozdno krajino se štejejo območja v gorskem in podgorskem pasu, kjer gozd popolnoma prevladuje (gozdnatost je večja kot 85 %), in v njih ni kmetij oziroma drugih trajnih naselij; – v gozdnato krajino se štejejo območja v nižinskem, gričevnatem, podgorskem in delno tudi gorskem pasu, kjer se gozd mozaično prepleta z drugimi, pretežno kmetijskimi rabami tal, in praviloma pokriva 40 do 85 % površine; – v kmetijsko in primestno krajino spadajo vsa druga območja.

(5)Gozdnatost iz druge alineje prejšnjega odstavka se ugotavlja na krajinsko zaokroženih območjih, velikih nekaj kvadratnih kilometrov.«.

V 23. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Funkcije gozda se ovrednotijo v skladu s prejšnjim členom«.

24. člen se črta.

25. člen se spremeni tako, da se glasi: Utemeljitev in prikaz območij s poudarjenimi funkcijami gozdov na ravni GGO zajema: – pregledno karto skupin funkcij gozdov, kot sestavni del območnega načrta, in karto funkcij gozdov v merilu 1:25.000 v obliki interaktivne karte; – utemeljitev pomena funkcij gozda ter določitev usmeritev oziroma omejitev pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami; – opredelitev večfunkcionalnih območij.«.

V 26. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Glede na analizo trajnostnega gospodarjenja, izpostavljene glavne probleme pri gospodarjenju, cilje gospodarjenja in usmeritve, določene v Nacionalnem gozdnem programu, se določi strateške usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v GGO, ki zajemajo zlasti: – razvoj gozdnih površin po krajinsko enotnih območjih; – usmerjanje razvoja gozdnih sestojev za posamezne gospodarske kategorije gozdov (način obnove gozdov, intenzivnost nege in prioritete vlaganj v gozdove, premene, intenzivnost sečnje); – temeljne odločitve in prioritete za zagotavljanje varstva gozdov, vključno z varovanjem biotske in genetske pestrosti gozdov; – sanacije poškodovanih gozdov in usmeritve za delo z gozdovi, ogroženimi po naravnih ujmah (npr.: požar, veter, žled in sneg); – posebnosti gospodarjenja v različnih lastniških kategorijah; – usmeritve glede funkcij gozdov; – usmeritve za usklajevanje odnosov med živalsko in rastlinsko komponento gozda; – usmeritve za tehnologijo pridobivanja lesa; – usmeritve za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in njihovo pripravo oziroma gradnjo ter vzdrževanje gozdnih cest; – usmeritve za delo s semenskimi objekti.«. Tretji odstavek se črta. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se peta alineja spremeni tako, da se glasi: »– okvirna ocena vlaganj v gozdno infrastrukturo.«.

V 27. členu se v drugem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Gozdnogojitvene usmeritve določajo:«. Tretji odstavek se črta.

V 28. členu se druga in tretja alineja črtata. Dosedanja četrta alineja postane druga alineja.

V 29. členu se v prvi alineji besedilo »po posameznih delih« nadomesti z besedilom »v LUO ali v posameznih predelih«. V drugi alineji se beseda »določenih« nadomesti z besedilom »LUO ali v posameznih«.

Naslov 10. oddelka se spremeni tako, da se glasi: »10. Okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi: Okvirno ekonomsko ovrednotenje gospodarjenja z gozdovi se opravi po lastniških kategorijah na podlagi pričakovanih dohodkov iz gozdov in vlaganj v gozdove.«.

32. člen se spremeni tako, da se glasi: V prilogi k območnemu načrtu se prikaže povzetek stanja in ukrepov na ravneh: a) GGO, ki ga sestavljajo podatki o: – površini gozdov po lastniških kategorijah, – gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov in rastiščnogojitvenih razredih, – strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev, – strukturi gozdov po zasnovi, negovanosti in sestojnem sklepu, – lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGE), – tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGO), – načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih, – načrtovanih drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov; b) RGR GGO, ki ga sestavljajo podatki o: – površinah gozdov po lastniških kategorijah, – lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih, – strukturi gozdov po razvojnih fazah in zgradbah sestojev, – tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih, – možnem poseku, – načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih; c) lastniških kategorij, ki ga sestavljajo podatki o: – gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov, – strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbi sestojev, – strukturi gozdov po drevesni sestavi, – lesni zalogi in njeni strukturi, – načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih; č) občin, ki ga sestavljajo podatki o: – površini gozdov po lastniških kategorijah, – gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov in rastiščnogojitvenih razredih, – načrtovanih gojitvenih in varstvenih delih.«.

V 33. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) V letu pred začetkom ureditvenega obdobja morajo biti zbrani vsi podatki in pridobljena vsa gradiva, potrebna za izdelavo osnutka območnega načrta, zlasti naravovarstvene smernice, kulturnovarstvene smernice ter smernice s področja upravljanja z vodami. V tem letu ZGS na krajevno običajen način in na spletnih straneh ZGS obvesti lastnike gozdov, lovske organizacije, območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalne skupnosti in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud in predlogov. Rok za zbiranje pobud traja od 1. novembra do 31. decembra v letu pred začetkom ureditvenega obdobja. V istem letu se pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje, ter v vednost na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), obvestilo o nameri izdelave načrta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave.«. V tretjem odstavku se za oklepajem doda vejica in besedilo »pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, krajevne lokalne skupnosti«.

V 35. členu se drugi odstavek črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Prikaz funkcij gozdov vsebuje: – karto funkcij gozdov iz območnega načrta; – opredelitev usmeritev in ukrepov za uresničevanje posameznih funkcij; – podrobno opredelitev večfunkcionalnih območij.

(2)Če pride v času veljavnosti območnega načrta zaradi novih ali spremenjenih okoliščin v GGE do potrebe po spremembi utemeljitve ali vrednotenja funkcije gozda, se to spremembo vnese v gozdnogospodarski načrt GGE ob redni obnovi načrta kot predlog utemeljitve oziroma vrednotenja funkcije. Ta predlog se upošteva pri naslednji spremembi oziroma sprejemu novega območnega načrta.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi: Na ravni GGE se navede razdelitev gozdov na gospodarske kategorije gozdov, RGR in gozdne združbe.«.

V 41. členu se v naslovu člena za besedo »stanje« doda besedilo »in razvoj«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Na ravni GGE in RGR se navedejo naslednje značilnosti gozdov: – lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih; vir: stalne vzorčne ploskve oziroma opisi sestojev v RGR, kjer se lesna zaloga ugotavlja z okularnim ocenjevanjem; – prirastek, ki se za GGE in za RGR, v katerih se ugotavlja z vzorčnimi metodami, prikaže po debelinskih razredih.«. Drugi odstavek se črta. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v drugi, tretji in četrti alineji besedilo v oklepajih črta. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »v preglednicah GF2 in GFX iz Priloge 2 tega pravilnika« črta. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se v napovednem stavku besedilo »na obrazcu E4, ki je kot Priloga 3 sestavni del tega pravilnika,« črta.

V 42. členu se v prvem odstavku vejica in besedilo »na temeljne topografske načrte, ki« nadomesti z besedo »in«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Meja gozda se določi s postopkom digitalizacije (merilo 1:5.000) in se kot vektorski sloj gozdnih sestojev vodi v gozdarskem informacijskem sistemu.«.

V IV. poglavju se v naslovu 5. oddelka besedilo »in razvoja gozdov« nadomesti z besedilom »z gozdovi«.

V 45. členu se v naslovu člena in v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »in razvoja gozdov« nadomesti z besedilom »z gozdovi«. V prvem odstavku se v 3. točki pod b) dodajo nove prva do sedma alineja, ki se glasijo: »– strukture gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev; vir: opisi sestojev, – strukture gozdov po sestojnem sklepu – za razvojne faze mladovje, drogovnjak in debeljak; vir: opisi sestojev, letalski posnetki, – strukture gozdov po ohranjenosti; vir: odsek, – strukture mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi; vir: opisi sestojev, – strukture gozdov po negovanosti; vir: opisi sestojev, – strukture gozdov po kakovosti odraslega drevja, vir: stalne vzorčne ploskve, – poškodovanosti drevja; vir: stalne vzorčne ploskve,«. Dosedanje prva do četrta alineja postanejo osma do enajsta alineja. Za 3. točko se doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. gradnja gozdnih prometnic.«.

V 47. členu se v drugem odstavku četrta alineja črta. Dosedanja peta alineja postane četrta alineja. Dosedanja šesta alineja, ki postane peta alineja se spremeni, tako, da se glasi: »– tehnologijo pridobivanja lesa ter gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic;«. Dosedanje sedma do enajsta alineja postanejo šesta do deseta alineja. V tretjem odstavku se v prvi in drugi alineji črta besedilo v oklepajih.

V 48. členu se v tretjem odstavku prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita: »– možni posek po vrstah sečenj, ločeno za iglavce in listavce; – potrebna gojitvena, varstvena in druga dela za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov.«.

V 49. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »v obrazcu E4 iz Priloge 3 tega pravilnika« črta. V drugem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– potrebna gojitvena, varstvena in druga dela za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov.«.

51. člen se spremeni tako, da se glasi: V prilogi h gozdnogospodarskemu načrtu GGE se prikaže povzetek stanja in ukrepov na ravneh: a) GGE, ki ga sestavljajo podatki o: – površini gozdov po lastniških kategorijah, – gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov in rastiščnogojitvenih razredih, – strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev, – strukturi gozdov po zasnovi, negovanosti in sestojnem sklepu, – lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGE), – tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih (posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGE), – možnem poseku in evidenci realiziranega poseka, – načrtovanih gojitvenih, varstvenih in drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov ter evidenci realiziranih del; b) RGR, ki ga sestavljajo podatki o: – površini gozdov po lastniških kategorijah, – lesni zalogi in njeni sestavi po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih, – tekočem letnem prirastku po debelinskih razredih, – možnem poseku in evidenci realiziranega poseka, – načrtovanih gojitvenih, varstvenih in drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov ter evidenci realiziranih del; c) lastniških kategorij, ki ga sestavljajo podatki o: – gozdnih fondih po gospodarskih kategorijah gozdov, – strukturi gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev, – strukturi gozdov po drevesni sestavi, – lesni zalogi in njeni strukturi, – možnem poseku in evidenci realiziranega poseka, – načrtovanih gojitvenih, varstvenih in drugih delih za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov ter evidenci realiziranih del; č) odsekov.«.

V 53. členu se v prvem odstavku točka b) spremeni tako, da se glasi: »b) večfunkcionalna območja;«. V točki i) se druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita: »– območja, ki niso zadostno odprta z gozdnimi cestami, – območja, ki niso zadostno odprta z gozdnimi vlakami.«. V drugem odstavku se besedilo »Prednostna območja« nadomesti z besedilom »Območja«.

V 55. členu se v prvem odstavku besedilo v oklepaju črta. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Do konca februarja se za vsako preteklo leto za vsako GGE v evidenci poseka ažurirajo podatki o poseku na ravni odsekov, RGR in lastniških kategorij.«.

V 56. členu se v prvem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– v primeru sanitarne sečnje zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih 30 odstotkov na ravni GGE;«. Za tretjo alinejo se doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– brez omejitve na ravni RGR v primeru sanitarne sečnje zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih;«. Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Podlaga za evidentiranje gojitvenih, varstvenih in drugih del so izdane odločbe v upravnem postopku na podlagi zakona, ki ureja gozdove ter spremljanje opravljenih del v zvezi z njimi, zapisniki o prevzemu del, ki so financirana ali sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije, ter zapisi o vseh drugih opravljenih gojitvenih, varstvenih in drugih delih.

(2)Do konca februarja se za vsako preteklo leto za vsako GGE v evidenci gojitvenih, varstvenih in drugih del ažurirajo podatki o opravljenih delih na ravni odsekov, RGR in lastniških kategorij.«.

59. člen se spremeni tako, da se glasi: Za zagotovitev spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov GGE ZGS pripravi vsako leto izpis podatkov o opravljenih delih ter poseku na ravni GGE ter lastniških kategorij. Izpis podatkov o poseku se pripravi tudi na ravni oddelka. Izpise podatkov ter podatke iz evidenc po tem pravilniku se v obliki, primerni za računalniško obdelavo, posreduje ministrstvu za vsako preteklo leto najkasneje do konca meseca marca prihodnjega leta.«.

V 61. členu se v prvem odstavku za besedilom »kulturnovarstvene smernice« doda vejica in besedilo »smernice s področja upravljanja z vodami«. V drugem odstavku se besedilo »30. aprila« nadomesti z besedilom »31. maja«. V šestem odstavku se v napovednem stavku besedilo »območnega načrta« nadomesti z besedilom »gozdnogospodarskega načrta GGE«.

V 67. členu se besedilo »gojitvena in varstvena dela« nadomesti z besedilom »gojitvena, varstvena in druga dela za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozda«.

68. člen se spremeni tako, da se glasi: Oddelek oziroma odsek sta načrtovalni enoti v gozdnogojitvenem načrtu. Zaradi določitve gozdnogojitvenih ciljev, smernic in ukrepov, ki se morajo upoštevati pri izvedbi del v gozdovih po posameznih ekosistemih, oziroma njihovih delih, se oddelki oziroma odseki delijo na sestoje, ki predstavljajo negovalne enote.«.

V 69. členu se prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– opisni del gozda za oddelke oziroma odseke iz gozdnogospodarskega načrta GGE;«. Četrta alineja se črta. Dosedanja peta alineja postane četrta alineja.

70. člen se spremeni tako, da se glasi: Na ravni načrtovalne enote se v gozdnogojitvenem načrtu določijo: a) stanje gozda, pri katerem se: – navede RGR, ki mu pripada dana načrtovalna enota; – navede opis rastišča; – na kratko opišejo sestojne razmere v načrtovalni enoti (lesna zaloga, delež pomembnejših drevesnih vrst v lesni zalogi oziroma njihov površinski delež, prevladujoče razvojne faze oziroma zgradba sestojev, mladovje in pomladek ter povprečne tarife); – iz gozdnogospodarskega načrta GGE povzamejo funkcije gozdov; – opišejo razmere za sečnjo in spravilo lesa; b) usmeritve in omejitve: – pri izbiri drevja za možni posek; – pri gojitvenih in varstvenih delih; – pri delih za ohranjanje in krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozda; – na območjih, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna; – na območjih, kjer se dovoljuje paša v gozdu in pogoji zanjo; – druge usmeritve in omejitve; c) ukrepi: – možni posek; – gojitvena, varstvena in druga dela za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov.«.

71. člen se spremeni tako, da se glasi: Na ravni negovalne enote se v gozdnogojitvenem načrtu določijo: a) ukrepi: – možni posek, – gozdnogojitvena in varstvena dela; b) pogoji za izvedbo del, ki so specifični za negovalno enoto.«.

72. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta se: – določijo načini in pogoji pridobivanja lesa po spravilnih poljih, – prostorsko opredeli novogradnja vlak in prostorov za skladiščenje lesa, – v primeru novogradnje ali rekonstrukcije vlak se izdela elaborat vlak, kjer se navedejo pogoji za izgradnjo in rekonstrukcijo.

(2)Elaborat vlak je sestavni del gozdnogojitvenega načrta.«.

73. člen se črta.

V 74. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Sestavni del gozdnogojitvenega načrta je karta (po potrebi tudi več kart) v merilu 1:2.500 ali 1:5.000 z vrisanimi: – načrtovalnimi in negovalnimi enotami; – ekocelicami, potmi in posameznimi objekti, ki so potrebni za ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, ter semenski objekti; – transportnimi mejami in spravilnimi polji; – obstoječimi cestami in vlakami, ter idejne trase vlak; – prostori za skladiščenje lesa; – parcelami s parcelnimi številkami.«.

V 76. členu se za besedo »načrtov« doda besedilo »na nivoju oddelka oziroma odseka«.

V 77. členu se v drugem odstavku se za besedilom »enoti ZGS« doda beseda »pisno«.

V VI. poglavju se v naslovu beseda »LETNI« nadomesti z besedo »DVOLETNI«.

79. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Dvoletni načrti LUO temeljijo na usmeritvah iz območnih načrtov, analizah izvajanja preteklih dvoletnih načrtov LUO in oceni stanja za obdobje predhodnih šestih let s poudarkom na zadnjih dveh letih ter vsebujejo: – analizo izvrševanja načrtovanih ukrepov upravljanja z divjadjo in opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi; – analizo vpliva divjadi na njeno življenjsko okolje; – presojo doseganja ciljev iz 28. člena tega pravilnika in učinkovitosti izvedenih ukrepov; – ukrepe v populacijah divjadi in njihovem življenjskem okolju.

(2)V kolikor območni načrti za obdobje veljavnosti dvoletnih načrtov LUO še niso sprejeti, temeljijo dvoletni načrti LUO na usmeritvah iz območnih načrtov za preteklo obdobje.«.

80. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Analiza preteklega upravljanja z divjadjo temelji na podatkih za obdobje predhodnih šestih let, s poudarkom na zadnjih dveh letih, kjer se ugotovi uresničevanje načrtovanega odvzema posameznih vrst divjadi po številu, spolni in starostni strukturi ter pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja.

(2)Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo ukrepov za ohranitev habitatov, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od in na divjadi. Za obdobje predhodnih šestih let v primerjavi z zadnjima dvema letoma se ugotovi uresničevanje načrtovanih ukrepov in pojasni vzroke za morebitna odstopanja.«.

81. člen se spremeni tako, da se glasi: Analiza vpliva divjadi na njeno življenjsko okolje temelji na podatkih za obdobje predhodnih šestih let s poudarkom na zadnjih dveh letih, kjer se ugotovi: – trend vpliva divjadi na gozdno vegetacijo; – trend povzročenih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih; – trend povzročenih škod na divjadi.«.

82. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Presoja doseganja ciljev za upravljanje z divjadjo iz območnega načrta temelji na podatkih za obdobje predhodnih šestih let s poudarkom na zadnjih dveh letih, in sicer na podlagi: – presoje uspešnosti upravljanja z divjadjo; – presoje uspešnosti izvajanja ukrepov v življenjskem okolju divjadi; – uspešnosti usklajevanja odnosa divjadi z njenim življenjskim okoljem.

(2)Na podlagi presoje doseganja ciljev območnega načrta se oceni učinkovitost izvedenih ukrepov.«.

83. člen se črta.

84. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi so določeni odvzem divjadi ter morebitno naseljevanje ali dodajanje divjadi.

(2)Odvzem divjadi je ob upoštevanju značilnosti posameznih vrst divjadi določen za celotno LUO oziroma za skupine lovišč oziroma LPN, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma LPN znotraj LUO. Pri tem se upošteva prostorska razporeditev populacije znotraj in med LUO.

(3)Določitev odvzema divjadi vsebuje: – število ter spolno in starostno strukturo za odvzem predvidenih osebkov, z dopustnimi odstopanji; – priporočilo za časovno dinamiko odvzema za posamezne vrste oziroma kategorije parkljaste divjadi; – kriterije za prostorsko porazdelitev odvzema po skupinah lovišč oziroma posameznih loviščih.

(4)Ukrepi za naseljevanje divjadi morajo temeljiti na ugotovitvah posebne študije ZGS, ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi.

(5)Ukrepi v življenjskem okolju divjadi se vrstno, količinsko ter prostorsko opredelijo, in sicer kot: – ukrepi za nego habitatov divjadi v gozdnem in negozdnem prostoru; – ukrepi za izboljšanje prehranskih razmer divjadi; – ukrepi za preprečevanje škod od in na divjadi.

(6)Vrste ukrepov v življenjskem okolju divjadi so navedene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.«.

85. člen se črta.

86. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Podatke, ki so potrebni za izdelavo dvoletnega načrta LUO – izpolnjen obrazec Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika in podatke iz evidenc o odvzemu divjadi – posreduje upravljavec lovišča in LPN pristojni območni enoti ZGS, ki je nosilec izdelave dvoletnega načrta LUO, in OZUL, v elektronski obliki v prvem letu ureditvenega obdobja najkasneje do 10. februarja.

(2)Do roka iz prejšnjega odstavka lahko svoje predloge za izdelavo dvoletnega načrta LUO posredujejo pristojnim organom iz prejšnjega odstavka tudi krajevno pristojne območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalne skupnosti in druga zainteresirana javnost, v elektronski obliki.

(3)Osnutek dvoletnega načrta LUO, ki ga na podlagi predhodnega usklajevanja s krajevno pristojnim OZUL-om pripravijo strokovne službe ZGS, pristojne za lovstvo, določi pa ga strokovni svet območne enote ZGS. Osnutek dvoletnega načrta LUO mora ZGS objaviti na svoji spletni strani najmanj štirinajst dni pred javno predstavitvijo. Osnutku mora ZGS priložiti tudi preglednico načrtovanega in realiziranega odvzema po loviščih za zadnja štiri leta. ZGS po izdelavi osnutka dvoletnega načrta LUO predstavi temeljne vsebine dvoletnega načrta LUO na javni predstavitvi izvršilnemu organu OZUL, območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, pristojni območni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalnim skupnostim in drugim. Javna predstavitev osnutka letnega načrta LUO mora biti izvedena najkasneje do 10. aprila tekočega leta. O poteku javne predstavitve osnutka dvoletnega načrta LUO se vodi zapisnik.

(4)Na podlagi presoje zbranih konkretnih pripomb, razvidnih iz zapisnika poteka javne predstavitve osnutka dvoletnega načrta LUO, izdelajo strokovne službe ZGS, pristojne za lovstvo, predlog dvoletnega načrta LUO. ZGS mora vsaki organizaciji, ki je posredovala konkretne pripombe, pisno utemeljiti vzroke, zaradi katerih pripombe k osnutku dvoletnega načrta LUO niso bile upoštevane. Predlog dvoletnega načrta LUO sprejme svet območne enote ZGS na območju, ki je pristojno za določitev predloga dvoletnega načrta LUO, najkasneje do 15. aprila tekočega leta. Priloga predloga dvoletnega načrta LUO je tudi razdelitev dvoletnega odvzema parkljaste divjadi po loviščih oziroma LPN, ki ga pripravi OZUL v sodelovanju z ZGS. Pred sprejetjem predloga dvoletnega načrta LUO lahko svet območne enote ZGS zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine dvoletnega načrta LUO in na podlagi presoje pojasnil zahteva upoštevanje utemeljenih pripomb z javne predstavitve.

(5)ZGS mora ministru predložiti v sprejem predlog dvoletnega načrta LUO najkasneje do 25. aprila tekočega leta.

(6)Pred sprejetjem dvoletnega načrta LUO lahko minister: – od ZGS zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine dvoletnega načrta LUO, – preveri določene vsebine dvoletnega načrta LUO pri znanstveno-raziskovalnih institucijah, ki delujejo na področju divjadi in lovstva, – sooči mnenja ZGS, znanstveno-raziskovalnih institucij iz prejšnje alineje in ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, – predlog dvoletnega načrta LUO vrne ZGS, ki ga mora spremeniti oziroma dopolniti v določenem roku v skladu z utemeljenimi usmeritvami znanstveno-raziskovalne institucije iz druge alineje tega odstavka.

(7)Nosilec izdelave dvoletnega načrta LUO je pristojna območna enota ZGS, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO. Svet območne enote ZGS, ki je pristojen za določitev predloga dvoletnega načrta LUO, je tisti, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO.

(8)ZGS po prejemu sklepa ministra o sprejemu dvoletnih načrtov LUO le-te v elektronski obliki posreduje OZUL-om.«.

V 87. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Dopustna odstopanja na ravni LUO ali posameznih delih LUO se opredelijo v dvoletnih načrtih LUO. Dopustna odstopanja ne smejo biti nižja, kot so določena v smernicah iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnika.«. V drugem odstavku se za besedo »mora« doda besedilo »na podlagi poziva lovske inšpekcije«. Besedilo »nosilec načrtovanja v sodelovanju s krajevno pristojnim OZUL ter upravljavci lovišč in LPN« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo.«.

V 88. členu se v drugem in tretjem odstavku številka »4« nadomesti s številko »2«.

89. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Najpozneje 15 dni od začetka veljavnosti sklepa, s katerim se sprejmejo dvoletni načrti LUO, morajo upravljavci lovišč in LPN v LUO v sodelovanju z izvršilnim organom OZUL ter ZGS zagotoviti, da se letni načrti lovišč in LPN uskladijo z dvoletnim načrtom LUO. Uskladitev letnih načrtov lovišč in LPN z dvoletnim načrtom LUO se v drugem letu veljavnosti dvoletnega načrta LUO opravi do 15. marca tekočega leta, potem ko ZGS in OZUL opravita analizo opravljenih ukrepov v populacijah divjadi v predhodnem letu.

(2)O uskladitvi letnih načrtov lovišč in LPN z dvoletnim načrtom LUO izvršilni organ OZUL in ZGS vsako leto posebej izdata pisni sklep ter podpišeta in žigosata tiskano verzijo usklajenih letnih načrtov upravljavcev lovišč oziroma LPN.

(3)Do roka iz prvega in drugega odstavka tega člena oziroma sprejema letnih načrtov lovišč in LPN se lahko izvaja le lov na divjad, ki se v skladu z določbami predpisa, ki ureja vrste divjadi in njihove lovne dobe, lahko lovi celo leto. Pri vrstah divjadi, za katere je določen delni lovopust, je dovoljen lov v višini in strukturi do 70 odstotkov od načrtovanega številčnega odvzema (brez dopustnih odstopanj), potrjenega v veljavnem letnem načrtu lovišča in LPN iz prejšnjega leta. Ukrepi v življenjskem okolju divjadi se v tem času izvajajo na način in v obsegu, kot so bili načrtovani v potrjenem letnem načrtu lovišča in LPN iz preteklega leta.

(4)Upravljavci lovišča oziroma LPN, izvršilni organ OZUL in ZGS tekoče spremljajo realizacijo odvzema na podlagi podatkov upravljavca lovišča oziroma LPN, ki so stalno na vpogled s pomočjo računalniške aplikacije. Pri tem lahko v okviru kvot dvoletnega načrta LUO, ne glede na tretji odstavek 86. člena tega pravilnika, najkasneje do 10. decembra drugega leta veljavnosti dvoletnega načrta LUO spremenijo načrtovano razdelitev odvzema parkljaste divjadi, pri čemer morajo navedeno spremembo vključiti v letni načrti lovišč oziroma LPN po postopku iz tega člena.

(5)Upravljavci lovišč in LPN morajo do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto v elektronski obliki izpolniti podatke o realizaciji letnega načrta lovišča ali LPN iz Priloge 2 tega pravilnika, dostaviti na ZGS dokončno izpolnjen letni načrt lovišča ali LPN v tiskani obliki in pripraviti osnutek letnega načrta lovišča ali LPN za tekoče leto v elektronski obliki. Upravljavci lovišč in LPN morajo omogočiti ZGS tudi stalni vpogled v elektronsko obliko letnega načrta lovišča ali LPN.«.

Naslov VIII. poglavja »VIII. PRILOGE« se črta.

90. člen se črta.

Naslov IX. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »IX. NAVODILA«.

91. člen se spremeni tako, da se glasi: ZGS v soglasju z ministrom pripravi navodila za izdelavo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, ki vsebuje zlasti šifrante, terenske obrazce, obrazce preglednic, navodila za sestavljanje zapisnikov, izdelavo kart ter tehnična navodila za izdelavo prostorskih delov načrtov in kartiranje funkcij gozdov.«.

Priloga 1 se nadomesti z novo Prilogo 1, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika.

Priloga 2 se nadomesti z novo Prilogo 2, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.

Priloga 3, Priloga 4, Priloga 5 in Priloga 6 se črtajo.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021. Št. 007-290/2020 Ljubljana, dne 22. decembra 2020 EVA 2020-2330-0101 Dr. Jože Podgoršek minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Soglašam! Mag. Andrej Vizjak minister za okolje in prostor Priloga 1 Priloga 2