70. člen ZUTD

Tožniku je prvi dan nastanka brezposelnosti (1. 12. 2020) pripadalo denarno nadomestila po 70. členu ZUTD, vendar pa to ne pomeni, da mu kasneje, ko do nadomestila po ZUTD ni bil več upravičen (in še vedno v času razglašene epidemije), ne bi moglo biti priznano začasno denarno nadomestilo po ZIUPOPDVE. Določba 97. člena ZIUPOPDVE določa obdobje, ko je oseba lahko upravičena do začasnega denarnega nadomestila. Vendar pa zakon ob upoštevanju jezikovne in namenske razlage ne določa, da bi oseba pogoj, da ni upravičena do denarnega nadomestila po ZUTD, morala izpolnjevati prav na prvi dan nastanka brezposelnosti, temveč lahko ta pogoj izpolni tudi kasneje.

Določbe četrtega poglavja ZZUOOP, ki urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače, omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, ob upoštevanju omejitve, po kateri skupni znesek financiranja ne sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev.

Citirana odločba z dne 23. 1. 2020 je dokončna in pravnomočna. Pomeni, da je pravnomočno odločeno, da pravica do nadomestila med brezposelnostjo tožniku miruje od 8. 10. 2019. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na mirovanje in na vprašanje razlogov za mirovanje, so že zaradi pravnomočnosti te odločbe, neupoštevne, ne glede na to, ali je odločba z dne 23. 1. 2020 pravilna ali ne.

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) posebnega varstva starejših delavcev glede pogoja predhodnega zavarovanja ne določa. Ker je spregled upoštevanja že izkoriščene dobe določen le za trajanje pravice do denarnega nadomestila in to le za starejše delavce, se v vseh ostalih primerih že izkoriščena doba ne upošteva ponovno.

Po prehodni določbi 2. odstavka 180. člena ZUTD zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. V 2. odstavku 180. člena ZUTD je nadalje eksplicitno določeno, da se zadržanje teh pravic nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca. Prehodno določbo 2. odstavka 180. člena ZUTD je zaradi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS mogoče pravilno razlagati in uporabljati le v smislu 70. člena ZUTD. Za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZZZPB namreč lahko velja le enako, kot velja za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZUTD. Pomeni, da se neizkoriščeni del pravice po ZZZPB lahko uveljavi, če je ta daljši od nove pravice po ZUTD in če je izbira pisna.

Zavarovanec ima po 2. odst. 70. člena ZUTD pravico do uveljavitve preostalega, še neizkoriščenega dela denarnega nadomestila, če pravice ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah zakona razlog za prenehanje pravice, razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, oziroma če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi katerega se pravica odkloni. ZUTD v 3. odst. 70. člena daje zavarovancu katerega neizkoriščeni del denarnega nadomestila bi bil daljši od trajanja novega nadomestila, možnost izbire, da namesto nove pravice uveljavi preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Vendar mora biti odločitev o izbiri preostalega, neizkoriščenega dela nadomestila, pisna. Preklic je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.

Zavarovanec se v primeru, da je trajanje neizkoriščene pravice daljše od nove pravice, lahko odloči, da uveljavi neizkoriščeni del denarnega nadomestila namesto nove pravice. To pa pomeni, da ne glede na neizkoriščeni del ne more hkrati uveljavljati obe pravici in sicer poleg nove pravice, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. V konkretnem primeru tako tožnik v nobenem primeru glede na jasno določbo 70. člena ZUTD, ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila v trajanju 8 mesecev in 18 dni, to je poleg nove pravice v trajanju 3 mesecev, še preostali neizkoriščeni del denarnega nadomestila v trajanju 5 mesecev in 18 dni.

Uveljavljanje neizkoriščenega dela denarnega nadomestila za brezposelnost namesto nove pravice, je v avtonomni sferi zavarovanca oz. upravičenca pod pogojem, da svojo odločitev izrazi na predpisan oblični način. Z drugostopenjsko odločbo z dne 10. 9. 2014 je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski posamični upravni akt z dne 8. 1. 20142, s katerim je izrečeno, da se: „Zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za preostali del vlagatelja, zavrne“ in hkrati odločeno, da o pravici do denarnega nadomestila odloči organ prve stopnje v ponovnem postopku. Vendar je cit. izrek prvostopenjskega upravnega akta pavšalen in nekonkretiziran. Iz njega ne izhaja, za kakšen preostali del neizkoriščene pravice sploh gre, za kakšno časovno obdobje oz. na podlagi katerega pravnomočnega posamičnega upravnega akta pravica ni bila v celoti izkoriščena. Ob povsem nekonkretizirani upravni odločbi pa ni mogoče zaključiti, da je bilo o pravici do preostalega dela denarnega nadomestila za brezposelnost že pravnomočno odločeno.

Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila pravnomočno priznana, nato pa mu je zaradi bolniškega staleža mirovala. Čeprav je tožnik pravico do denarnega nadomestila za preostali čas uveljavljal po poteku 30 dni od prenehanja mirovanja, ni izgubil pravice do denarnega nadomestila, kot je nezakonito odločil toženec, temveč se mu je skrajšala dolžina prejemanja denarnega nadomestila za koledarske dneve, ki so pretekli od 31. dneva po prenehanju razloga, zaradi katerega je pravica mirovala, do dneva vložitve zahteve.