67. člen ZUTD

Ob izpostavljenih prepričljivih dejanskih ugotovitvah, odločilnih za rešitev zadeve, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pravice do priznanega nadomestila za brezposelnost, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnim stališčem sodišča prve stopnje (11. tč. obrazložitve), da je namen 5. odstavka 67. člena ZUTD, da se za vse primere, ko so zavarovanci upravičeni do denarnega nadomestila zagotovi seznanjenost Zavoda o pridobivanju dohodka iz dela ne glede na višino. Izguba pravice do nadomestila zaradi zamude 8-dnevnega roka pri obveščanju Zavoda o podlagi izplačila iz 5. odstavka 67. člena ZUTD bi pomenila nesorazmerni poseg v pravico do socialne varnosti iz 3. člena ZUTD. Tudi sicer 8-dnevni rok iz 5. odstavka glede na celotno vsebino 67. člena ZUTD, ki ureja zmanjšanje denarne dajatve in ne izgubo pravic, ne more biti prekluzivne narave. Drugačna interpretacija bi pomenila popolno izvotlitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in posledično ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ko zavarovanci brezposelni postanejo brez svoje krivde ali proti njiho

Zamuda roka iz petega odstavka 67. člena ZUTD ne more imeti za posledico izgube pravice do denarnega nadomestila, kot je predvidena v 9. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD. Besedilo določbe predvideva izgubo pravice v primeru opustitve obveznosti "sprotnega" obveščanja, pri čemer v zvezi s pravico do nadomestila ni mogoče spregledati niti sedmega odstavka 124. člena ZUTD, ki uživalcem pravic nalaga sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic. Ker torej obvestilo, tudi če bi ga tožnik Zavodu posredoval takoj, ne bi imelo vpliva na pravico do denarnega nadomestila, stališče tožene stranke, da že zamuda tridnevnega roka oziroma obvestitev Zavoda z zamikom povzroči izgubo pravice, ni utemeljeno.

Tožniku je bila priznana pravica do nadomestila med brezposelnostjo. S 1. 10. 2012 je pričel z delom po delovršni pogodbi. Iz tega naslova pa ni prejel dohodka, ki bi presegal 200,00 EUR mesečno. Tožnik nosilca zavarovanja o opravljanju dela ni osebno obvestil, temveč ga je po elektronski pošti. Med razloge, zaradi katerih preneha pravica do denarnega nadomestila, je v 9. alineji 1. odstavka 65. člena ZUTD uvrščena tudi opustitev obveznosti sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Obveznost sprotnega obveščanja v navedenem zakonskem določilu ni konkretizirana. Ni opredeljeno, da je uživalec denarnega nadomestila dolžan to storiti v točno določenem roku. Gre torej za neopredeljen pravni pojem, ki ga je potrebno napolnjevati z ustrezno razlago glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. Po vsebini gre torej za pravni standard, ki sam po sebi ne more predstavljati izključitvenega razloga, niti ni prekluzivne narave. Torej takšne, ki bi avtomatično pogojeval izgubo pravice. V 1. odstavku 67. člena ZUTD je določeno, da se denarno nadomestilo za primer brezposel

Po prvem odstavku 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po poplačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka z odločitvijo, da tožniku brez posebnega predhodnega obvestila preneha pravica do denarnega nadomestila, ker v roku 8 dni zavodu ni sporočil prejetih zneskov, ki mesečno niso dosegli zneska 200,00 EUR, nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do socialne varnosti. Zato je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na odpravo upravnih odločb in odločilo, da je tožena stranka za sporno obdobje dolžna tožniku izplačati zapadle zneske denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

Po določbi petega odstavka 67. člena ZUTD je o podlagi za izplačilo dohodka iz dela zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Zakon govori o sprotnem obveščanju, ne določa pa ne izrecno ne opisno kakršnegakoli roka za to. Tožnik je zavod obvestil o sklenjeni pogodbi o delu s svojim bivšim delodajalcem za opravljanje določenih del za potrebe stečajnega postopka. Predložil je tudi pogodbo, iz katere je razviden dogovor o plačilu in roku plačila za opravljeno delo.

Ker dohodek, ki ga zavarovanec v času prejemanja denarnega nadomestila prejme za opravljeno delo, ne vpliva na izgubo denarnega nadomestila, rok osmih dni, določen v četrtem odstavku 124. člena ZUTD, ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD in za zaključek, da tožniku, ki ni postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila. Rok osmih dni, v katerem naj bi zavarovanec obvestil zavod o prejetem dohodku, ni določen v 67. členu ZUTD, pač pa je v tej določbi določeno, da so zavarovanci po opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo zavod dolžni obveščati sproti. Ker sprotno obveščanje v določbi 67. člena ZUTD niti v katerikoli drugi določbi tega zakona ni definirano, niti ni časovno in terminsko opredeljeno, je potrebno vprašanje, ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, presojati za vsak konkreten primer, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen prejeti dohodek, ki vpliva na zmanjšanje denarnega nadomestila v smislu prvega odstavka 67. člena zakona ali ne, saj je v delu petega odstavka 67. člena določeno, da se denarn

Zavarovanec je zavod dolžan v 8. dneh obvestiti o vsakem prejetem plačilu. Tožnik zavoda o prejetih plačilih iz dela ni obveščal sproti, zato je tožena stranka pravilno odločila, da tožniku pravica do nadomestila med brezposelnostjo preneha.

Ker je že ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb in ob uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstajala podlaga za izplačilo dohodka iz dela (tožnik je imel sklenjeno avtorsko pogodbo), pa tožnik o tem zavoda ob prijavi ni obvestil, niti ga ni obvestil o opravljenem delu po sklenjeni avtorski pogodbi v roku 3 dni po prejetih izplačilih za opravljeno delo, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.