130. člen ZUTD

Tožnica ni dokazala, da bi ji zaradi odločitve toženca nastala težko nadomestljiva škoda. Res je, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, so pa do denarne socialne pomoči upravičeni njeni mladoletni otroci in pa partner. Družina tako ni ostala brez denarnih sredstev (skupno prejeta sredstva so se znižala za 250,00 EUR na mesec). V tem primeru ni mogoče govoriti o nastanku težko nadomestljive škode. Nenazadnje ZSVarPre v 33. členu omogoča tudi pridobitev izredne denarne socialne pomoči, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

Ker je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno upoštevalo določbe ZUTD in Pravilnik ter tudi pogodbe, je tožnik, ki je kršil pogodbene obveznosti in ni izkazal opravičljivih razlogov, utemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. V skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se še 6 mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.

Tožnikova pravica do denarne socialne pomoči in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je v odločbi z dne 15. 11. 2016 trajala do 31. 5. 2017. V tem času Center za socialno delo ni ugotovil, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na spremembe odločbe. Vendar lahko Center za socialno delo po 43. členu ZUPJS v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev ob pogojih, ki jih ta člen določa. Pogoji pa so, da je oseba podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov, ali je sporočila neresnične podatke. CSD, ki je postopek po uradni dolžnosti začel 2. 6. 2017 bi tako moral uporabiti 43. člen ZUPJS, ta pa mu ne omogoča izdajo izpodbijane odločbe iz navedenih razlogov.

Po 115. členu ZUTD se vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v okvir APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, vročijo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Izrecno je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Pomeni, da se vabila ne vročajo na način, kot je določen v ZUP, še manj v ZPP. Po ustaljeni sodni praksi glede elementa protipravnost mora bitii ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo

V obravnavani zadevi gre za spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, izdanih po uradni dolžnosti. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo z dne 21. 9. 2015 je zavrnjena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 27. 5. 2015 o ugotovljenem obstoju razlog za prenehanje tožničinega vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je bila dne 4. 5. 2015 poslovodna oseba v enoosebni družbi. Hkrati je s slednjo odločbo izrečeno, da se tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko postane ugotovitev dokončna. Tožnica ob uvedbi obravnavanega predsodnega upravnega postopka po uradni dolžnosti ni bila več lastnica gospodarske družbe, ne poslovodna oseba. Zato sta izpodbijana upravna akta izdana preuranjeno. Temeljita na uporabi materialnih določb ZUTD, ki ni skladna z načeli iz 3. člena istega zakona in bistveni kršitvi temeljne določbe 7. člena ZUP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. V upravnem postopanju morajo namreč organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (1. odstavek) in pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabiti tiste s predpisi določene ukrepe,

Tožnik je bil pravilno vabljen na informativno motivacijski seminar. Z vabilom je bil opozorjen na posledice neupravičenega izostanka, to je, da ga bo Zavod prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, prav tako pa bo izgubil morebitne denarne prejemke iz tega naslova. Na vabilo se ni odzval, niti ni svoje odsotnosti upravičil, prav tako se za svojo obveznost ni vnaprej dogovoril z Zavodom. Takšna neodzivnost na vabilo, ki je bilo izkazano, opustitev vseh aktivnosti, razen tistih, ki bi bile posebej opredeljene v zaposlitvenem načrtu, pomenijo po določbi devete alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD razlog, da se je tožnik prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Po 130. členu Zakona o urejanju trga dela je v zadevah izbrisa iz evidence brezposelnih oseb zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.

Tožnica ni ravnala v skladu s predpisanimi obveznostmi, zato je nastopil razlog iz 9. točke prvega odstavka 129. člena ZUTD. Iz slednjega izhaja, da Zavod za zaposlovanje preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve.

Iz zaposlitvenega načrta tožnika ne izhaja, da bi bil zaradi vključitve v program APZ tožnik oproščen obveznosti udeležbe zaposlitvenih razgovorov na vabilo prvostopnega organa, zato je nastopil zakonski razlog za prenehanje vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb po deveti alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD.

Ob upoštevanju nespornega dejstva, da se je tožnik v zaposlitvenem načrtu z dne 11. 4. 2011 dogovoril za svetovalni razgovor na dan 12. 9. 2011 in se obvezal, da bo, če se ga iz upravičenih razlogov ne bo mogel udeležiti, o tem obvestil zavod in dogovoril novega najkasneje v roku 15 dni po že določenem datumu, ali pa se bo najkasneje v 15 dneh po datumu zadnje dogovorjene aktivnosti zglasil na zavodu, in dejstva, da se tožnik 12. 9. 2011 ni udeležil svetovalnega razgovora, da zavoda predhodno ni obvestil o upravičenem razlogu in da se v roku 15 dni po navedenem datumu z zavodom ni dogovoril za nov datum svetovalnega razloga, tožena stranka v določbah ZUTD, Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidence, zaposlitvenemu načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence, in predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, ni imela podlage za to, da bi tožnika še vedno štela za aktivnega iskalca zaposlitve.