4. člen ZUPJS
(1)Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ta zakon, in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.
(2)Višina pravice iz javnih sredstev je določena s predpisi, ki urejajo posamezno pravico iz javnih sredstev, če ni s tem zakonom določeno drugače.
- VSL Sodba IV Cp 300/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Preživljanje po drugem zunajzakonskem partnerju izhaja iz medsebojne solidarnosti partnerjev, po svoji naravi je subsidiarno in se zagotavlja le, če je dejansko potrebno. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je v obravnavanem primeru potrebno, pravilno pa je tudi ugotovljen njegov potreben obseg. Razpada dolgo trajajoče skupnosti (več kot 30 let) ni mogoče vezati na natančno določen datum. Obema zunajzakonskima partnerjema mora biti jasno, da je prišlo do razpada njune skupnosti. Glede na ugotovljene okoliščine, da je tožnica ves čas zunajzakonske skupnosti gospodinjila in praktično ni bila zaposlena, da je stara 58 let, zgolj z osnovnošolsko izobrazbo, da jo navedeni okoliščini postavljata v kategorijo težje zaposljivih oseb in upoštevajoč njeno zdravstveno stanje, je pravilen zaključek, da tožnica nima realnih možnostih pridobivanja finančnih sredstev z redno zaposlitvijo. Hkrati je pravilno upoštevano, da nekaj finančnih sredstev tožnica vseeno lahko tudi sama zasluži.
- VDSS sodba Psp 411/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Tožnica živi v lastnem samskem gospodinjstvu, zato za njeno upravičenost do državne štipendije, kot ene od pravic iz javnih sredstev (4. točka 5. člena ZUPJS), velja splošna opredelitev iz 4. člena ZUPJS v zvezi z opredelitvijo samske osebe v desetem odstavku 10. člena ZUPJS. Pri tem ni odločilno, da ima tožnica stalno prebivališče na istem naslovu kot njena mati. Zato je tožena stranka v predsodnem postopku pri odločanju o upravičenosti tožnice do državne štipendije v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja tožnice zmotno upoštevala tudi dohodke tožničine matere.
- VSRS Sodba VIII Ips 6/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
Položaj polnoletnega otroka, ki po razvezi staršev ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo ter samostojno živi v drugem stanovanju v samskem gospodinjstvu, ni mogoče izenačevati s položajem otrok, ki so bili dodeljeni v varstvo in vzgojo, saj imajo take polnoletne osebe že na podlagi 32. člena Ustave RS pravico do svobodne izbire prebivališča. Zato je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da se v smislu določb 3. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS tudi tožničin materialni položaj ugotavlja skupaj z materialnim položajem njenega očeta, ne glede na to, ali živita v istem stanovanju in skupnem gospodinjstvu ali ne.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 8. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba IV Cp 300/2020Višje sodišče v Ljubljani · 13. 8. 2020
Preživljanje po drugem zunajzakonskem partnerju izhaja iz medsebojne solidarnosti partnerjev, po svoji naravi je subsidiarno in se zagotavlja le, če je dejansko potrebno. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je v obravnavanem primeru potrebno, pravilno pa je tudi ugotovljen njegov potreben obseg. Razpada dolgo trajajoče skupnosti (več kot 30 let) ni mogoče vezati na natančno določen datum. Obema zunajzakonskima partnerjema mora biti jasno, da je prišlo do razpada njune skupnosti. Glede na ugotovljene okoliščine, da je tožnica ves čas zunajzakonske skupnosti gospodinjila in praktično ni bila zaposlena, da je stara 58 let, zgolj z osnovnošolsko izobrazbo, da jo navedeni okoliščini postavljata v kategorijo težje zaposljivih oseb in upoštevajoč njeno zdravstveno stanje, je pravilen zaključek, da tožnica nima realnih možnostih pridobivanja finančnih sredstev z redno zaposlitvijo. Hkrati je pravilno upoštevano, da nekaj finančnih sredstev tožnica vseeno lahko tudi sama zasluži.
- VDSS sodba Psp 411/2014Višje delovno in socialno sodišče · 15. 1. 2015
Tožnica živi v lastnem samskem gospodinjstvu, zato za njeno upravičenost do državne štipendije, kot ene od pravic iz javnih sredstev (4. točka 5. člena ZUPJS), velja splošna opredelitev iz 4. člena ZUPJS v zvezi z opredelitvijo samske osebe v desetem odstavku 10. člena ZUPJS. Pri tem ni odločilno, da ima tožnica stalno prebivališče na istem naslovu kot njena mati. Zato je tožena stranka v predsodnem postopku pri odločanju o upravičenosti tožnice do državne štipendije v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja tožnice zmotno upoštevala tudi dohodke tožničine matere.
- VSRS Sodba VIII Ips 6/2014Vrhovno sodišče RS · 24. 3. 2014
Položaj polnoletnega otroka, ki po razvezi staršev ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo ter samostojno živi v drugem stanovanju v samskem gospodinjstvu, ni mogoče izenačevati s položajem otrok, ki so bili dodeljeni v varstvo in vzgojo, saj imajo take polnoletne osebe že na podlagi 32. člena Ustave RS pravico do svobodne izbire prebivališča. Zato je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da se v smislu določb 3. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS tudi tožničin materialni položaj ugotavlja skupaj z materialnim položajem njenega očeta, ne glede na to, ali živita v istem stanovanju in skupnem gospodinjstvu ali ne.