Zakon o rudarstvu (ZRud-1)

(1)Ta zakon določa pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter ureja inšpekcijski nadzor.

(2)Določbe tega zakona ne veljajo za: 1. raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in proda iz vodnih in priobalnih zemljišč in 2. odpravo posledic naravnih in drugih nesreč na območjih, kjer so na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, rudniki zaprti.

(3)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je iskanje, raziskovanje in izkoriščanje nafte in zemeljskega plina na morju prepovedano.

(4)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L št. 164 z dne 30. 6. 1994, str. 3).

(5)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376, z dne 27. 12. 2006, str. 36) in Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 178 z dne 28. 6. 2013, str. 66).

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. Rudarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem mineralnih surovin in obsega iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter opustitev izkoriščanja mineralne surovine. 1.1. Iskanje mineralnih surovin je geološko pregledovanje (prospekcija) terena, detajlno in zvezno geološko točkovno vzorčenje kamnin ter geološko, geokemijsko, geofizikalno, pedološko in geomehansko raziskovanje zemeljskih struktur, ki se opravlja z namenom najti ležišča mineralnih surovin. Vrtanje vrtin ne sodi med iskanje mineralnih surovin. 1.2. Raziskovanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je ugotoviti obstoj, položaj in obliko ležišč mineralnih surovin, njihovo kakovost in količino ter pogoje za njihovo izkoriščanje. 1.3. Izkoriščanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin. 1.3.1. Pridobivanje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine z odkopavanjem njenega ležišča ali vrtanjem vanj, da se ležišče mineralne surovine pripravi za izkopavanje oziroma črpanje, da se mineralno surovino izkoplje oziroma da se njeno črpanje izvede in da se mineralno surovino pripelje na obogatitev oziroma vključi v predelavo. 1.3.2. Obogatitev mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost, kar se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave. 1.3.3. Skladiščenje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju tako na površini kot pod zemljo na način, da le‑te čim manj izgube na obliki in kakovosti. 1.4. Opustitev izkoriščanja mineralnih surovin vključuje vsa sanacijska rudarska dela, ki jih je potrebno izvesti z namenom sanacije okolja, degradiranega zaradi pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter vzpostavitve prejšnjega stanja ali drugačne sanacije, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, da se po zapustitvi rudnika vzpostavi za opravljanje drugih dejavnosti primerna raba prostora. 2. Mineralne surovine, razen geotermičnih energetskih virov, so neobnovljivi naravni viri, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi. 2.1. Mineralne surovine so vse organske in neorganske naravne surovine, ki se nahajajo v trdnem, tekočem ali plinastem stanju v naravnih ležiščih, raztopinah, nanosih ali jaloviščih. 2.2. Geotermični energetski vir je toplotna energija, ki se nahaja v geoloških plasteh pod površjem tal in se obnavlja s toplotnim tokom iz Zemljine notranjosti. 2.3. Klasifikacija in kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti zaloge in vire mineralnih surovin. 2.3.1. Zaloge mineralnih surovin so količine mineralnih surovin v ležiščih, ki so dovolj raziskane in poznane. Klasificira se jih na bilančne, pogojno bilančne in izvenbilančne. Bilančne zaloge je z znanimi odkopnimi metodami možno gospodarno izkoriščati. Pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog pa z znanimi odkopnimi metodami ni možno gospodarno izkoriščati, bodisi zaradi zakonskih ali drugih omejitev (npr. varnostni stebri, prevelika globina) bodisi zaradi preslabe kakovosti. 2.3.2. Viri mineralnih surovin so količine mineralnih surovin v ležiščih, ki niso dovolj raziskane in poznane ter se jih ne klasificira in ne izkorišča. 2.3.3. Raščeno stanje mineralne surovine pomeni še nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v ležišču. 2.3.4. Kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin je postopek, s katerim se zaloge in vire razvrsti po stopnji raziskanosti. 2.3.5. Klasifikacija zalog mineralnih surovin je postopek, s katerim se zaloge razvrsti glede na možnost njihovega izkoriščanja. 2.4. Geološka struktura je posebna oblika zgradbe poroznih ali razpokanih kamnin, ki je omejena z nepropustnimi plastmi. 2.5. Varnostni steber je varovalno območje, v katerem ni dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin in je namenjen varovanju podzemnih in površinskih objektov ali dobrinam splošnega pomena. 3. Rudarska pravica je pravica do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene in se glede na način in namen njenega izvajanja razvršča na rudarsko pravico za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje. 3.1. Rudarska pravica za raziskovanje je pravica, ki se jo pridobi z dovoljenjem za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru. 3.1.1. Dovoljenje za raziskovanje je odločba, s katero se dovoli raziskovanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem raziskovalnem prostoru in za določeno časovno obdobje. 3.1.2. Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, določene z dovoljenjem za raziskovanje, ki v globino ni omejen. 3.2. Rudarska pravica za izkoriščanje je pravica, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru. 3.2.1. Rudarski koncesijski akt je predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru. 3.2.2. Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine in globine pod njo, določene z rudarskim koncesijskim aktom. 3.2.3. Rudnik (rudarski obrat) je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se izkorišča mineralne surovine. 3.2.3.1. Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz zemljišča, namenjenega izkoriščanju mineralnih surovin in pristopnega zemljišča. 3.2.3.2. Pristopno zemljišče je zemljišče, preko katerega je možen pristop do pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin. 3.2.4. Površinski kop je rudnik s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine. 3.2.5. Vrtina, namenjena izkoriščanju ogljikovodikov in geotermičnih energetskih virov, je točkovni površinski kop s podzemnim izkoriščanjem mineralne surovine. 4. Rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter opustitvi izkoriščanja in se glede na način in namen izvajanja razvrščajo na raziskovalna rudarska dela, rudarjenje in sanacijska rudarska dela. 4.1. Raziskovalna rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju mineralnih surovin, zaradi katerih se ne spreminja raba prostora in se razvrščajo na raziskovalne izkope, raziskovalne jaške in raziskovalne vrtine. 4.2. Rudarjenje so dela, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, zaradi katerih se spremeni raba prostora in se razvrščajo na temeljna rudarska dela in druga rudarska dela. 4.2.1. Temeljna rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se neposredno izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in se razvrščajo na površinska in podzemna rudarska dela. 4.2.1.1. Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin z odkopi, izkopi, nadkopi, razkopi in podobno v smernih ali prečnih hodnikih oziroma z globinskim vrtanjem v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega manjšega sestavnega dela. 4.2.1.2. Odkopno polje ali revir je zaključeno območje odkopavanja z lastnim vstopom in izstopom komunikacijskih poti ali zraka ter specifičnimi konstrukcijsko določenimi elementi. 4.2.1.3. Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z geokolektorjem oziroma geosondo pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema s pomočjo v zanko povezanega cevnega sistema, montiranega v vrtino (vertikalni kolektor) ali vodoravno položenega v določeni globini pod površjem tal (horizontalni kolektor), kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja ustrezna tekočina, nepredušno zaprta v ta cevni sistem. 4.2.1.4. Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z reinjektiranjem pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema preko dveh vrtin, ki se na površju stikata oziroma sta medsebojno povezani, v geološki strukturi pa sta oddaljeni najmanj 25 m, kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja naravna podzemna voda, ki se jo v eni vrtini črpa iz določene geološke strukture oziroma vodonosnika do odvzemnega mesta toplote, po odvzemu toplote iz nje pa se ta voda preko druge vrtine vrača nazaj v izvorno geološko strukturo oziroma vodonosnik. 4.2.2. Druga rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se izvaja rudniške gradnje, brez katerih izkoriščanje mineralnih surovin ne bi bilo mogoče in se razvrščajo na rudarske objekte, rudarske postroje in rudarsko infrastrukturo. 4.2.2.1. Rudarski objekt je objekt, namenjen izkoriščanju mineralne surovine, na površini in pod zemljo, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in napravami. 4.2.2.2. Rudarski postroj je skupek naprav ali instalacij, katerih vzajemna funkcija služi izkoriščanju mineralne surovine in so povezane v funkcionalno celoto. 4.2.2.3. Rudarska infrastruktura so objekti, naprave in instalacije, ki omogočajo obratovanje rudnika in dostavo mineralnih surovin na trg, kot so komunalni priključki, dovozne ceste, cevovodi in druge transportne naprave in podobno. 4.3. Sanacijska rudarska dela so dela, namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin s sanacijo degradiranega okolja, povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi pogojev za novo rabo prostora. Zajemajo tehnično sanacijo, na površinskih kopih pa tudi biološko sanacijo. S časovnega vidika se delijo na sprotno, fazno, delno in končno sanacijo. 4.3.1. Tehnična sanacija zajema odstranitev rudarskih objektov, postrojev in infrastrukture, oblikovanje pridobivalnega prostora na način, da je dosežena njegova stabilnost, in izvedbo ukrepov za zavarovanje pred delovanjem površinskih in talnih voda ter drugih ukrepov, da so doseženi pogoji za biološko sanacijo. Tehnična sanacija pri podzemnem izkoriščanju zajema tudi različne ukrepe za trajno opustitev rudarskih del v podzemnih prostorih, kot so njihovo zasipavanje ali zapolnjevanje, izvedba trajne podgradnje, zalitje z vodo, izdelava ločilnih in varnostnih pregrad in čepov, rekonstrukcija podzemnih prostorov za novo dejavnost in podobno. 4.3.2. Biološka sanacija zajema postopke rekultivacije in renaturacije. 4.3.2.1. Rekultivacija je priprava površine pridobivalnega prostora na renaturacijo in zajema vračanje in razgrinjanje jalovine in odkrivke, nasipavanje humusa, biotorkreta, polaganje zaščitnih mrež in drugih sredstev (npr. jute) za preprečevanje erozije, ureditev odvajanja meteornih vod in podobno. 4.3.2.2. Renaturacija je oživitev območja pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, ki se izvede z zatravitvijo, nasajanjem avtohtonih in drugih vrst rastlin (drevja, grmovnic), urejanjem gozdnega roba, vzpostavitvijo vodnega habitata in podobnim. 4.3.3. Sprotna sanacija je vzporedno izvajanje izkoriščanja mineralne surovine v pridobivalnem prostoru in izvajanje sanacijskih rudarskih del na tistih delih pridobivalnega prostora, na katerih je izkoriščanje zaključeno in niso več potrebni za izvajanje koncesije. 4.3.4. Fazna sanacija je sanacija, ki se izvaja po zaključku posamezne faze izkoriščanja pridobivalnega prostora. 4.3.5. Delna sanacija je izvedba le dela predvidenih sanacijskih rudarskih del na določenem območju znotraj pridobivalnega prostora, kadar zaradi postopka izkoriščanja še ni mogoče zaključiti sanacijskih rudarskih del. 4.3.6. Končna sanacija se izvede po končanem izkoriščanju mineralne surovine v pridobivalnem prostoru in sledi sprotni, fazni ali delni sanaciji, če te niso bile izvedene, pa kot samostojen postopek. 4.4. Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico. 4.5. Začasna ustavitev izvajanja rudarskih del je ustavitev, ki traja več kot trideset dni in ne več kot eno leto. 4.6. Nezakonita rudarska dela so raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesije za izkoriščanje, razen če gre za pridobitev mineralne surovine ob izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po predpisih, ki urejajo gradnjo, ali gradnji gozdne infrastrukture na podlagi odločbe, izdane po predpisih, ki urejajo gozdove. 4.6.1. Nelegalni kop pomeni, da se na določenem območju izvaja ali je bilo izvedeno nezakonito rudarsko delo. 4.7. Sanacija nelegalnega kopa je izvedba del z namenom, da se zaradi nezakonitih rudarskih del na prizadetem območju v največji možni meri vzpostavi prejšnje stanje, tako da to območje znova dobi s prostorskim aktom zahtevane oziroma zaželene lastnosti. 5. Rudarska tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se zagotavlja izvajanje rudarskih del v skladu s tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in se razvršča na rudarske projekte in drugo rudarsko dokumentacijo. 5.1. Rudarski projekti se razvrščajo na rudarske projekte za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarske projekte za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarske projekte za izvedbo in rudarske projekte za opustitev izvajanja rudarskih del. 5.1.1. Rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje je projekt, s katerim se znotraj raziskovalnega prostora predvidi ena ali več lokacij za raziskovanje mineralnih surovin, način raziskovanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija po končanem raziskovanju. 5.1.2. Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora predvidi način izkoriščanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija ob pridobivanju mineralnih surovin in po končanem izkoriščanju. 5.1.3. Rudarski projekt za izvedbo je projekt, s katerim se v skladu z rudarskim projektom za pridobitev dovoljenja za raziskovanje oziroma rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje določijo podrobnejši pogoji za izvajanje posameznih zahtevnih rudarskih del in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. 5.1.4 Rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora opredelijo in ovrednotijo sanacijska rudarska dela v primeru predčasne popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del. 5.2. Druga rudarska dokumentacija je dokumentacija, na podlagi katere se omogoča izdelovanje rudarskih projektov in zagotavlja čimbolj varno in zanesljivo izvajanje rudarskih del in se razvršča na načrt rudniškega prostora, geološko dokumentacijo v rudarstvu, dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave, načrte rudarskih merjenj, dokumentacijo o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacijo o vplivih na okolje. 5.2.1. Načrt rudniškega prostora je prikaz odkopnih polj oziroma revirjev, izdelan na katastrski karti v ustreznem merilu, z označenimi mejami in parcelnimi številkami, ki ob začetku odkopavanja ne sme biti starejša kot šest mesecev in mora biti letno dopolnjena. 5.2.2. Geološka dokumentacija v rudarstvu je prikaz geoloških, geomehanskih in drugih struktur na določenem pridobivalnem prostoru. 5.2.3. Dokumentacija o kategorizaciji glede na nevarne pojave je glede na predhodno evidentirane obstoječe nevarnosti na določenem pridobivalnem prostoru kategorizirana stopnja nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti. 5.2.4. Načrti rudarskih merjenj so na podlagi meritev izdelane karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini. 5.2.5. Dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin je prikaz raziskanih zalog oziroma virov mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru. 5.2.6. Dokumentacija o vplivih na okolje je načrt za spremljanje in nadzorovanje geoloških in drugih geofizikalnih pojavov, ravni hrupa in drugih vplivov na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del na določenem pridobivalnem prostoru. 5.3. Revizija rudarskega projekta je kontrola tistih sestavin rudarskega projekta, s katerimi se dokazuje, da se bodo rudarska dela izvajala v skladu z rudarskim dovoljenjem za raziskovanje oziroma koncesijo za izkoriščanje, tehničnimi prepisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. 5.4. Potrjeni rudarski projekt za izvedbo pomeni, da je v zvezi z rudarskim projektom za izvedbo določenih rudarskih del, ki je bil predhodno revidiran in nato dostavljen na delovišče, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobljena izjava o strinjanju z njegovimi tehničnimi rešitvami. 5.5. Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, je dejavnost, ki se ukvarja z identificiranjem, dokumentiranjem, vrednotenjem in interpretiranjem mineralnih surovin s hkratno zagotovitvijo čim boljšega poznavanja geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije, ohranitve zalog za razvoj Republike Slovenije pomembnih mineralnih surovin tudi za bodoče rodove prebivalcev in prebivalk ter preprečevanje škodljivih vplivov na njih, omogočanje dostopa do informacij o njih, njihovo predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njihovi pomembnosti. 6. Udeleženci v rudarstvu so nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, izvajalec rudarskih del, rudarski projektant in rudarski revident. 6.1. Nosilec dovoljenja za raziskovanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi dovoljenje za raziskovanje mineralnih surovin. 6.2. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin. 6.3. Izvajalec rudarskih del je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izvajanju rudarskih del kot gospodarsko dejavnost. 6.3.1. Tehnični vodja rudarskih del je oseba, ki izvajalcu rudarskih del odgovarja za skladnost rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. 6.3.2. Vodja posameznih rudarskih del je oseba, ki tehničnemu vodji rudarskih del odgovarja za skladnost posameznih rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. 6.4. Rudarski projektant je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izdelovanju rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost. 6.4.1. Odgovorni rudarski projektant je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela in sestavlja rudarski projekt, s tehničnimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. 6.4.2. Odgovorni vodja rudarskega projekta je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt. 6.5. Rudarski revident je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri reviziji rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost. 6.5.1. Odgovorni rudarski revident je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja, da je načrt, ki sestavlja rudarski projekt in ga revidira, v skladu s tehničnimi predpisi in da bo ob izvajanju rudarskih del na njegovi podlagi zagotovljena varnost in zdravje pri delu. 6.5.2. Odgovorni vodja rudarskega revidiranja je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila. 7. Dokumenti urejanja prostora so prostorski akti, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določa namenska raba prostora in zagotavlja varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 8. Dražba je način izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, kadar na javni razpis za izdajo rudarskega dovoljenja za raziskovanje ali nosilca rudarske pravice za izkoriščanje prispeta dve ali več veljavnih prijav. 9. Za višjo silo po tem zakonu štejejo vojna, epidemija, embargo, moratorij, oblastno ravnanje države in naravna nesreča, če nosilec rudarske pravice dokaže, da zaradi katerega od teh dogodkov ni mogel izvajati rudarske pravice. 10. Hidravlično lomljenje je postopek izkoriščanja ogljikovodikov, pri katerem se v vrtino vtiska voda ali voda z dodatkom mehanskih delcev in kemičnih dodatkov z namenom, da se na ta način poveča naravna razpokanost kamnine ali ustvari umetni sistem razpok, s čimer se poveča njena prepustnost. 11. Rudarski odpadki so odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov. 11.1. Inertni rudarski odpadki so odpadki, kot jih določa Odločba komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi opredelitve inertnih odpadkov pri izvajanju člena 22(1)(f) Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (UL L št. 110 z dne 1. 5. 2009, str. 46) (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/359/ES).

(1)Kadar se v skladu z določbami tega zakona ob odločanju o izdaji dovoljenj za raziskovanje in rudarskih koncesijskih aktov preverja skladnost nameravanega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin z dokumenti urejanja prostora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(2)Kadar se v skladu z določbami tega zakona odloča o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje, se za pridobivanje in izbor nosilcev takšne rudarske pravice, za varstvo takšnih nosilcev in reševanje sporov smiselno uporabljajo določbe zakona o varstvu okolja, ki urejajo koncesijo na naravni dobrini, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(3)V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje raziskovalnih in temeljnih rudarskih del, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja, varstva voda, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, kolikor ta zakon ne določa drugače, v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje drugih rudarskih del in sanacijskih rudarskih del se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(1)Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Mineralne surovine se razvrščajo na geoenergetske surovine ter kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine.

(2)Med geoenergetske surovine se uvrščajo: 1. vse vrste premoga: črni, rjavi premog in lignit; 2. geotermični energetski viri; 3. vse vrste ogljikovodikov: surova nafta, naftni kondenzati in zemeljski plini; 4. radioaktivne oziroma jedrske mineralne surovine.

(3)Med kovinske mineralne surovine se uvrščajo: 1. železova ruda; 2. vse rude neželeznih kovinskih mineralnih surovin, iz katerih se pridobiva aluminij, baker, cink, kobalt, kositer, krom, mangan, molibden, nikelj, svinec, tantal, vanadij, živo srebro in plemenite kovine (zlato, srebro in platina) ter podobno.

(4)Med nekovinske mineralne surovine se uvrščajo: 1. mineralne surovine za predelovalno industrijo: bentonit, jezerska kreda, kremen, kremenov pesek, kalcit, magnezit, pucolan, kaolin, keramičarska in ognjevarna glina, lončarska glina, roženec, tuf, zeolitski tuf, sljuda, sadra ter vsi minerali, namenjeni za kemikalije in gnojila (naravni fosfat, naravne kalijeve soli, samorodno žveplo, naravni barijev sulfat, fluorit, naravni grafit, naravni asfalt in bitumen, steatit, glinenec in drugi podobni minerali); 2. mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov: opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo, naravni kamen (apnenec in druge kamnine, namenjene za skulpture in arhitektonsko oziroma gradbeno oblikovanje kot monoliti, okrasno arhitektonski kamen in lomljenec), apnenec za industrijske namene, dolomit za industrijske namene ter apnenec in lapor za proizvodnjo cementa; 3. mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine /diabaz in metadiabaz, preostale skrilave kamnine, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine/, fliš in laporovec) ter prod, grušč in pesek.

(5)Med ostale mineralne surovine se uvrščajo: 1. poldrago in drago kamenje; 2. naravna morska sol; 3. kamena sol; 4. vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja določenih mineralnih surovin, razen geotermičnih energetskih virov; 5. vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.

(1)Iskanje mineralnih surovin je prosto. Pri iskanju mineralnih surovin se mora zagotoviti, da se zaradi iskanja ne povzroči škoda tretjim osebam.

(2)Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin v določenem raziskovalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti dovoljenje za raziskovanje.

(3)Pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti koncesijo za izkoriščanje.

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z reinjektiranjem, kadar sta črpalna in povratna vrtina globoki manj kot 30 metrov, izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geokolektorjem in izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geosondo, izvajajo brez koncesije po tem zakonu.

(1)Dovoljenje za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobi pravna ali fizična oseba: - ki ima sedež v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ter v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) oziroma je državljan države pogodbenice, in - ki ni iz države pogodbenice, ampak iz tretje države, vendar samo, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če ima interesent, ki je iz tretje države, sedež oziroma bivališče v Republiki Sloveniji in v svoji državi lahko opravlja dejavnost pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru sedeža pravne osebe oziroma bivališča fizične osebe v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka po tem zakonu ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem ali z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

(3)Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ne more pridobiti pravna ali fizična oseba: 1. ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz davkov, prispevkov za socialno varnost in drugih obveznih dajatev, 2. ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz dajatev, ki jih določa ta zakon in so v zvezi s prejšnjim izvajanjem rudarskih del, 3. zoper katero je bil začet predhodni ali glavni postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, ali 4. ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin ali za kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine, ali če je za takšna kazniva dejanja pravnomočno obsojen njen zakoniti zastopnik.

(4)Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pridobi po uradni dolžnosti.

(1)Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju rudarskih del se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, če ni za izvajanje določene vrste rudarskih del s tem zakonom določeno drugače.

(2)V primerih, ko se za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju določene vrste rudarskih del uporabljajo določbe tega zakona, raven zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri takšnih delih ne sme biti nižja od ravni, določene z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

(1)Upravljanje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti Republike Slovenije, ki ureja, načrtuje, dovoljuje in nadzira iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin in v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki lahko v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določajo območja, namenjena rudarstvu.

(2)Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti Republike Slovenije se zagotavlja: 1. s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: državna rudarska strategija), 2. z odločanjem o podelitvi rudarske pravice za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, 3. z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem zbirke rudarskih podatkov, 4. z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, in 5. z izvajanjem drugih ukrepov skladno s tem zakonom.

(3)Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti se zagotavlja s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov, s katerimi se določajo območja, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin in prostorski izvedbeni pogoji za njihovo izkoriščanje (v nadaljnjem besedilu: prostorski akti, namenjeni rudarstvu).

(1)Državna rudarska strategija je temeljni dokument, s katerim se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje.

(2)Z državno rudarsko strategijo se lahko opredeli izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki so edini vir ali v primerni kakovosti niso zelo razširjene, ali pa so potrebne za izvajanje javne koristi, določene z drugim zakonom, kot strateško pomembne za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.

(3)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se po tem zakonu šteje, da je izkoriščanje geoenergetskih surovin strateškega pomena za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.

Državno rudarsko strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za rudarstvo).

(1)Državna rudarska strategija je strokovna podlaga pri izdelovanju in sprejemanju dokumentov urejanja prostora.

(2)Samoupravne lokalne skupnosti morajo za svoja območja izdelati rudarsko‑geološke študije in na njihovi podlagi, skladno z državno rudarsko strategijo, v svojih razvojnih dokumentih načrtovati potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključevati v prostorske akte, namenjene rudarstvu.

(1)Če so določene vrste mineralnih surovin z državno rudarsko strategijo opredeljene kot strateško pomembne za Republiko Slovenijo, njihova ležišča pa so na območjih, na katerih bi bilo mogoče s pomočjo njihovega izkoriščanja pospešiti njihov gospodarski in družbeni razvoj, zmanjšati transportne stroške zaradi njihove uporabe ter stabilizirati trg takšne mineralne surovine ali proizvodov, odvisnih od nje, se po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje takšnih mineralnih surovin na območjih, koder so ležišča takšnih mineralnih surovin, v javnem interesu.

(2)Območja iz prejšnjega odstavka z uredbo določi vlada na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.

(3)Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe iz prejšnjega odstavka, če na podlagi obrazloženega in utemeljenega predloga ene ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali na podlagi poprej opravljene analize ugotovi, da bo mogoče s pomočjo izkoriščanja določene vrste mineralne surovine na določenem območju zagotoviti pospešen gospodarski in družbeni razvoj.

(4)Zaradi zmanjševanja energetske odvisnosti Republike Slovenije od uvoza energentov se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje geoenergetskih surovin na celotnem ozemlju Republike Slovenije v javnem interesu.

(1)Rudarska knjiga je spletni računalniški program, ki ga sestavljajo zbirka rudarskih podatkov, evidence in različne aplikacije za pripravo in oddajo vlog ter obrazcev, predvidenih s tem zakonom.

(2)Rudarsko knjigo vodi in vzdržuje Geološki zavod Slovenije.

(1)Zbirka rudarskih podatkov je elektronska zbirka podatkov s področja rudarstva, ki vsebuje: 1. podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki jim je bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje (pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku podatek o firmi in sedežu ter matična in davčna številka, pri fizični osebi, ki ni samostojni podjetnik posameznik, pa ime, priimek, enotna matična številka občana ter stalni in začasni naslov), z ustreznim razlikovanjem med tistimi, ki rudarsko pravico še imajo, in tistimi, ki jim je rudarska pravica prenehala; 2. elektronske kopije ali spletne povezave na izdane koncesijske akte; 3. elektronske kopije izvršljivih upravnih aktov, koncesijskih pogodb in drugih listin, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo v zvezi s pridobitvijo, izvajanjem, odvzemom, ugasnitvijo in prenehanjem rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje ter zapustitvijo rudnika; 4. kartografske prikaze raziskovalnih in pridobivalnih prostorov s podeljeno rudarsko pravico; 5. kartografske prikaze bivših raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, za katere rudarska pravica ni več podeljena ali je prenehalo veljati dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin, izdano na podlagi določb zakonov, ki so urejali rudarstvo pred uveljavitvijo Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99); v zbirki rudarskih podatkov mora biti urejeno ustrezno razlikovanje teh prostorov od raziskovalnih in pridobivalnih prostorov z veljavno rudarsko pravico (posebna oznaka, evidentiranje v različnih modulih ipd.); 6. elektronske kopije načrtov opuščenih podzemnih prostorov, objektov in infrastrukture, s poudarkom na tistih, ki so ostali odprti; 7. prikaz prostorov in objektov iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka ter drugih pomembnih dejstev na katastrski podlagi; 8. druge podatke in elektronske kopije listin v zvezi z raziskovalnimi in pridobivalnimi prostori, kot so različna dovoljenja, elaborati in potrdila o zalogah in virih mineralnih surovin, elaborati pridobivalnih prostorov, geodetski in jamomerski načrti, poročila, priglasitve osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter s tem v zvezi izdani upravni akti, rudarska tehnična dokumentacija, zapisniki tehničnih pregledov; 9. fotografije raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, nelegalnih in opuščenih kopov, nahajališč mineralnih surovin in podobnega; 10. podatke o nelegalnih in opuščenih kopih, rudnikih in rudnih pojavih, premogovnikih in pojavih premoga, odlagališčih rudarskih odpadkov, nahajališčih mineralnih surovin; 11. podatke o izvedenih raziskavah in rezultatih raziskav, odvzetih vzorcih in njihovih lastnostih; 12. geološke, geomehanske, hidrogeološke in druge montangeološke podatke o nahajališčih in pridobivalnih prostorih; 13. različne tabelarične, grafične in kronološke prikaze podatkov o zalogah in pridobljenih količinah mineralne surovine, izdanih splošnih in posamičnih pravnih aktov za posamezen pridobivalni prostor, nosilcih rudarske pravice in podobno; 14. podatke o veljavnih predpisih in predpisih, ki se na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, še uporabljajo na področju rudarstva; 15. zapisnike in upravne akte iz inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov po tem zakonu ter podatke o izdanih ukrepih in globah; 16. druge neosebne podatke s področja rudarstva, ki se nanašajo na nahajališča mineralnih surovin, raziskovalne in pridobivalne prostore, nosilce rudarskih pravic in inšpekcijsko nadzorstvo.

(2)Podatki iz prejšnjega odstavka, ki imajo po zakonu, ki ureja informacije javnega značaja, status informacije javnega značaja, se vodijo kot javna knjiga in se objavijo na svetovnem spletu tako, da so prosto dostopni. Enotna matična številka občana, davčna številka ter stalni in začasni naslov fizične osebe niso informacije javnega značaja.

(3)Podatki, ki skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne podatke, se zbirajo za namen identifikacije obstoječih in nekdanjih nosilcev rudarskih pravic in se hranijo trajno.

(4)Neposreden spletni vpogled in uporaba podatkov iz zbirke rudarskih podatkov, ki se ne štejejo za informacijo javnega značaja, se zaradi ekonomičnosti in pospešitve postopkov, nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in ukrepanja v primeru kršitev omogoči uradnim osebam ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ki so pooblaščene za vodenje in odločanje v zadevah s področja rudarstva, pristojnim rudarskim inšpektorjem, na njihovo zahtevo pa tudi zakonitim zastopnikom in pooblaščenim osebam nosilca rudarske pravice (vsakemu samo za njegov raziskovalni ali pridobivalni prostor). Za dostop do teh podatkov morajo upravičene osebe pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov opraviti registracijo. Dostopi do teh podatkov se beležijo.

(1)Vpis v zbirko rudarskih podatkov in izbris iz nje izvaja po javnem pooblastilu Geološki zavod Slovenije. Vpis in izbris se izvaja po uradni dolžnosti.

(2)Vpis, sprememba vpisa in izbris iz prvega odstavka 14. člena tega zakona se izvaja na podlagi: 1. podatkov in upravnih aktov, izdanih na podlagi določb tega zakona v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter prenehanjem pravic in obveznosti, 2. v Uradnem listu Republike Slovenije objavljenih koncesijskih aktov, 3. v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu Evropske unije objavljenih javnih razpisov, 4. sklenjenih koncesijskih pogodb, 5. sprememb pravic neposredno na podlagi tega zakona, 6. podatkov o začasnih ukrepih za zavarovanje prostorskega načrtovanja skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora, 7. priglasitvenih obrazcev, poročil in elaboratov, ki jih morajo zavezanci predložiti na podlagi določb tega zakona, 8. zapisnikov in izdanih upravnih aktov pristojnih inšpektorjev, 9. podatkov iz drugih javnih zbirk podatkov, 10. terenskih ogledov in poročil Geološkega zavoda Slovenije, 11. ortofoto posnetkov, 12. geodetskih kart in podatkov, 13. arhivskih podatkov, 14. podatkov študij, 15. podatkov iz rudarske tehnične dokumentacije, 16. drugih javno dostopnih podatkov.

(3)Fotografije iz 9. točke prvega odstavka 14. člena tega zakona se lahko pridobijo iz arhivov, javno dostopnih spletnih objav ali od koncesionarja, lahko pa jih posnamejo pristojni inšpektorji v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora, Geološki zavod Slovenije pri izvajanju nalog na podlagi določb tega zakona, uradne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, v okviru tehničnih pregledov in drugih nalog v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesijske pogodbe in podobno.

(4)Podatki v zbirki rudarskih podatkov se redno pregledujejo, dopolnjujejo in posodabljajo.

(1)V javnem delu rudarske knjige se kot evidenca lahko vodi javni del imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona. Vnos v evidenco izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali na njegovo zahtevo Geološki zavod Slovenije.

(2)V javnem delu rudarske knjige se kot evidence lahko vodijo tudi evidenca izvajalcev rudarskih del, evidenca rudarskih projektantov, evidenca rudarskih revidentov in druge evidence, ki jih je mogoče izdelati na podlagi tega zakona. Vnos v te evidence izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali na njegovo zahtevo Geološki zavod Slovenije, na podlagi pisnega predloga pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco, ki navede tudi kontaktne podatke, ki se lahko javno objavijo.

(3)Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavljajo z namenom informiranja javnosti o pravnih in fizičnih osebah, ki lahko opravljajo storitve s področja rudarstva.

(4)Javni del rudarske knjige lahko vsebuje tudi aplikacije za pripravo in oddajo vlog, ki jih predvideva ta zakon, obrazcev za priglasitev osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter obrazcev za poročanje o zalogah in virih mineralnih surovin, informacije o stanju vlog v upravnih in drugih postopkih (npr. pri sklepanju koncesijskih pogodb) in podobno. Za vstop v takšne aplikacije se je treba predhodno registrirati pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov, dovoli pa se lahko samo tistim vlagateljem vlog, imetnikom rudarskih pravic ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, na katere se konkretna vloga, priglasitev ali poročilo nanaša. Dostopi do aplikacij se beležijo.

(1)Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, se izvaja kot javna služba državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: rudarska javna služba) in po javnem pooblastilu.

(2)Geološko dejavnost, namenjeno rudarstvu, izvaja Geološki zavod Slovenije.

(1)Geološki zavod Slovenije opravlja naslednje naloge: 1. izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo; 2. izvaja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje rudarstva v zvezi z občinskim prostorskim načrtovanjem, razen v primerih, ko se občinsko prostorsko načrtovanje izvaja v vplivnih območjih državnega prostorskega načrtovanja; 3. za ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pripravlja strokovne podlage za smernice in mnenja na področju rudarstva v zvezi z državnim prostorskim načrtovanjem in občinskim prostorskim načrtovanjem v vplivnem območju državnega prostorskega načrtovanja; 4. vodi in vzdržuje rudarsko knjigo; 5. prevzema vzorce, ki se jih pridobi pri raziskovanju mineralnih surovin, in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena pri izkoriščanju mineralnih surovin; 6. izvaja prospekcijo terena, geološko vzorčenje, kartiranje, oceno stanja zalog in virov mineralnih surovin ter stanja terena in rudarskih del za potrebe nalog iz 1. do 4. točke tega odstavka ali po napotilu ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za potrebe odločanja v postopkih, ki jih vodi, in potrebe nadzora nad izvajanjem rudarske pravice.

(2)Naloge iz 1., 3. in 5. točke prejšnjega odstavka opravlja Geološki zavod Slovenije kot javno službo, naloge iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka po javnem pooblastilu, naloge iz 6. točke prejšnjega odstavka pa kot javno službo in po napotilu ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

(3)Nosilec rudarske pravice ali lastnik zemljišča, če rudarska pravica ni podeljena, mora Geološkemu zavodu Slovenije dovoliti dostop v pridobivalni prostor ali na zemljišče z namenom izvajanja nalog iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena ter za potrebe izdelave državnih geoloških kart. Geološki zavod Slovenije naloge izvaja tako, da ne povzroča škode.

(4)Geološki zavod Slovenije nosilca rudarske pravice ali lastnika zemljišča obvesti o času izvajanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka in mu posreduje rezultate opravljenih del v obliki renovelirane geološke karte ali v obliki poročil o dodatno opravljenih raziskavah.

(5)Zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam se izdajajo izpisi, prerisi, kopije in drugi podatki, s katerimi razpolaga Geološki zavod Slovenije in jih pridobiva ob izvajanju nalog iz 6. točke prvega odstavka tega člena.

(6)Za pridobljene podatke iz prejšnjega odstavka se plačajo materialni stroški njihovega posredovanja po ceniku, ki ga izdela Geološki zavod Slovenije in objavi na svoji spletni strani.

(7)Z namenom sprotnega posodabljanja geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc ministrstvo, pristojno za rudarstvo, Geološkemu zavodu Slovenije najmanj enkrat mesečno pošilja elaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov, ki jih morajo po končanem raziskovanju izdelati nosilci dovoljenja za raziskovanje oziroma jih morajo med izkoriščanjem izdelati nosilci rudarskih pravic za izkoriščanje, ter podatke, ki jih pridobi v postopkih izdaje dovoljenj za raziskovanje, v postopkih podeljevanja rudarskih pravic za izkoriščanje in drugih postopkih.

(1)Nadzor nad izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(2)Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da Geološki zavod Slovenije nalog iz prejšnjega člena ne opravlja v skladu s tem zakonom, mu naloži odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti in določi rok za izvedbo teh dejanj.

Dovoljenje za raziskovanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.

Rudarsko pravico za izkoriščanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.

(1)Dejavnost izvajanja rudarskih del sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri organu, pristojnem za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači izvajalec rudarskih del) in ki ima v času, ko izvaja rudarska dela s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji izvajalec rudarskih del) opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače izvajalce rudarskih del in pod naslednjimi pogoji: - tuji izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča; - tuji izvajalec rudarskih del s sedežem v tretji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji izvajalec rudarskih del sedež v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.

(3)Kot izvajalec rudarskih del lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje ali nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, če izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

(4)Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izvajanja rudarskih del ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.

(1)Dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije sme opravljati domača pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in tehničnega svetovanja s področja rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri pristojnem organu za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači rudarski projektant) in ki ima v času, ko izdeluje rudarske projekte, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji rudarski projektant) opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače rudarske projektante in pod naslednjimi pogoji: - tuji rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča; - tuji rudarski projektant s sedežem v tretji državi, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji projektant sedež v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.

(3)Geološko dokumentacijo v rudarstvu lahko izdeluje pravna ali fizična oseba, ki poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi pogoj, da ima v sodni register vpisano oziroma pri organu, pristojnem za javnopravne evidence priglašeno dejavnost geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja (v nadaljnjem besedilu: geološki projektant).

(4)Kot rudarski in geološki projektant lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del, če izpolnjuje s tem členom predpisane pogoje za rudarskega oziroma geološkega projektanta.

(5)Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.

(1)Revizijo rudarskih projektov sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta in ki ima v času, ko revidira rudarski projekt, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo rudarskih projektov s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja rudarstva ali geotehnologije, če zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.

(3)Rudarski revident ne sme opraviti revizije rudarskih projektov, pri katerih izdelavi je sodeloval kot rudarski projektant.

(4)Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti revidiranja rudarskih projektov ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.

(1)Dovoljenje za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru in za določeno časovno obdobje se lahko izda samo na podlagi poprej izvedenega javnega razpisa.

(2)Odločitev o izvedbi javnega razpisa sprejme ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi ugotovitve o interesu gospodarsko utemeljenega izkoriščanja mineralne surovine ali na podlagi vloge, ki jo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži posamezna zainteresirana pravna ali fizična oseba.

(3)V vlogi za objavo javnega razpisa za izdajo dovoljenja za raziskovanje mora zainteresirana pravna ali fizična oseba: 1. navesti firmo, poslovni naslov, matično in davčno številko, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika, 2. navesti ime, priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, če ga ima, enotno matično številko občana ali drugo nacionalno identifikacijsko številko in državo rojstva, če gre za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik, 3. navesti vrsto mineralnih surovin, ki jih želi raziskovati, 4. navesti predlog imena raziskovalnega prostora, 5. navesti številko, katastrsko občino in občino zemljiških parcel, na katere se vloga nanaša, 6. priložiti geodetski načrt, ki ga izdela pooblaščeno geodetsko podjetje in zanj izda certifikat geodetskega načrta, s prikazom in navedbo koordinat točk, ki raziskovalni prostor omejujejo, podanih v državnem koordinatnem sistemu, kadar v raziskovalni prostor niso vključene samo parcele v celoti, in navedbo površine raziskovalnega prostora, 7. navesti količino in vrsto raziskovalnih del, ki jih namerava izvesti, 8. navesti predlog obdobja, za katero naj se izda dovoljenje za raziskovanje, v skladu s prvim odstavkom 27. člena tega zakona.

(4)Ministrstvo objavi javni razpis na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka pod pogoji, da: 1. vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona, 2. predlagano raziskovanje ni v nasprotju z državno rudarsko strategijo, 3. je izpolnjen pogoj iz petega odstavka 26. člena tega zakona, kadar se vloga nanaša na raziskovalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje.

(5)Javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje ogljikovodikov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in uradnem glasilu Evropske unije najmanj 90 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis. Javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje drugih mineralnih surovin se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis.

(6)Vsebino javnega razpisa predpiše vlada, vsebovati pa mora predvsem: 1. način in rok prijave, 2. opredelitev mej raziskovalnega prostora, 3. navedbo mineralne surovine, ki je predmet javnega razpisa, 4. navedbo, da se v primeru dveh ali več veljavnih prijav na javni razpis postopek izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje izvede kot dražba, na kateri vlagatelji veljavnih prijav na javni razpis s svojimi ponudbami o višini plačila nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin konkurirajo za nosilca dovoljenja za raziskovanje, 5. začetek in čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje, 6. zahtevo po predložitvi brezpogojne, na prvi poziv plačljive bančne garancije za odpravo škode, ki bo nastala zaradi raziskovanja, in izvedbi sanacije raziskovalnega prostora, in sicer v višini stroškov sanacije po končanem raziskovanju, kot izhaja iz revidiranega rudarskega projekta za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, čas njene veljavnosti pa mora biti najmanj eno leto daljši, kot je čas veljavnosti dovoljenja za raziskovanje, 7. opis postopka za izbiro nosilca dovoljenja za raziskovanje, 8. način obveščanja prijaviteljev o poteku postopka, 9. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca dovoljenja za raziskovanje in 10. odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.

(7)Prijavitelj mora v prijavi na javni razpis navesti: 1. firmo, poslovni naslov, matično in davčno številko, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika, 2. ime in priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, če ga ima, enotno matično številko občana ali drugo nacionalno identifikacijsko številko in državo rojstva, če gre za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik, in 3. javni razpis, na katerega se prijavlja.

(8)Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali so prijave pravočasne ter ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja za raziskovanje (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prijavitelji). V nasprotnem primeru ministrstvo prijavo zavrže.

(9)Šteje se, da javni razpis uspe, če prijavo odda najmanj en upravičeni prijavitelj. Takemu prijavitelju ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje.

(10)V primeru, če oddata prijavo dva ali več upravičenih prijaviteljev, se postopek izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin konkurirajo za nosilca dovoljenja za raziskovanje.

(1)Dražba za izbor nosilca rudarske pravice za raziskovanje se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje z osebno vročitvijo vsem upravičenim prijaviteljem. V vabilu ministrstvo navede datum, čas in kraj dražbe ter druge podatke, pomembne za izvedbo dražbe. V vabilu ministrstvo upravičene prijavitelje posebej opozori na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje. Če upravičeni prijavitelj, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec med postopkom spremeni sedež oziroma naslov, ki ga je navedel v prijavi na javni razpis ali pooblastilu, pa tega ne sporoči ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ministrstvo opravi vročitev vabila na dražbo z javnim naznanilom, ki ga objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Vročitev šteje za opravljeno osmi dan od objave na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava.

(2)Upravičeni prijavitelj, ki je bil pravilno vabljen na dražbo, in se dražbe ne udeleži, dve leti od dneva dražbe ne more vložiti nove vloge za objavo javnega razpisa za izdajo dovoljenja za raziskovanje, se prijaviti na javni razpis za izdajo rudarskega dovoljenja za raziskovanje, ali sodelovati na dražbi za izbor nosilca rudarske pravice za raziskovanje. Ministrstvo vodi evidenco o upravičenih prijaviteljih, ki se niso udeležili dražbe.

(3)V primeru, ko je prijavitelj iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik, se lahko dražbe udeleži sam, ali od njega pooblaščena oseba. V primeru, da je prijavitelj pravna oseba ali samostojni podjetnik, se dražbe lahko udeleži zakoniti zastopnik prijavitelja ali od njega pooblaščena oseba. V primeru, da se dražbe udeleži pooblaščenec prijavitelja, lahko dražbi prisostvuje tudi prijavitelj ali njegov zakoniti zastopnik. Osebe, ki bodo sodelovale na dražbi, morajo svojo identiteto izkazati z veljavnim osebnim dokumentom, pooblaščenci pa morajo predložiti tudi overjeno pisno pooblastilo upravičenega prijavitelja. Overitev pooblastila ni potrebna, če dražbi prisostvuje tudi upravičeni prijavitelj ali njegov zakoniti zastopnik.

(4)Dražbo vodi komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za rudarstvo. V komisijo se imenuje najmanj tri člane, od katerih je eden imenovan za predsednika in eden za namestnika predsednika. Člani komisije se imenujejo izmed uradnikov ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Dražbo je mogoče izvesti, če sta na dražbi prisotna vsaj dva od imenovanih članov, od katerih je eden predsednik ali namestnik predsednika. V nasprotnem primeru dražbe ni mogoče izvesti in se skladno s prvim odstavkom tega člena, prestavi na drug datum.

(5)Dražba se prične s predstavitvijo predmeta draženja, izklicne višine ponudbe, stopnje dvigovanja ponudbe in pravil draženja, draženje pa se začne v trenutku, ko to jasno naznani član komisije, ki vodi dražbo (v nadaljnjem besedilu: voditelj dražbe). Komisija iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti enotno merjenje časa draženja.

(6)Izklicna višina ponudbe znaša 0 točk na hektar, stopnja dvigovanja ponudbe pa 500 točk na hektar, pri čemer se za vrednost točke upošteva vrednost točke po predpisu, ki ureja plačilo rudarske koncesnine.

(7)Komisija o poteku dražbe piše zapisnik, v katerem navede tudi podatke o upravičenih prijaviteljih, ki se dražbe niso udeležili, prisotnih upravičenih prijaviteljih (v nadaljnjem besedilu: dražiteljih) in njihovih ponudbah ter ugotovitev, katera ponudba je najugodnejša in kdo jo je podal.

(8)Šteje se, da je dražba uspela, če je bila na njej dana vsaj ena veljavna ponudba, ali če je višina nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin določena skladno z devetim ali desetim odstavkom tega člena. V drugih primerih se šteje, da dražba ni uspela in se lahko ponovi, če ni za isti raziskovalni prostor ali njegov del do oddaje besedila javnega razpisa v objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu Evropske unije vložena nova vloga za objavo javnega razpisa za izdajo dovoljenja za raziskovanje. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana naslednja višja ponudba. Draženje je končano, če v roku pet minut od znaka za začetek draženja noben dražitelj ni zvišal izklicne višine ponudbe ali ko je od zadnje najvišje ponudbe poteklo pet minut. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Morebitne ugovore reši voditelj dražbe takoj.

(9)Če noben od dražiteljev ne zviša izklicne višine ponudbe se šteje, da je najugodnejšo ponudbo podal tisti dražitelj, ki je vložil vlogo za objavo javnega razpisa za izdajo dovoljenja za raziskovanje, če vlagatelj na dražbi ne sodeluje pa tisti dražitelj, katerega prijavo na javni razpis je ministrstvo prejelo prej, ne glede na vrsto prenosa pošiljke.

(10)Če se dražbe udeleži samo en dražitelj, se mu za višino nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin določi izklicna višina ponudbe 0 točk na hektar.

(11)Komisija zapisnik vroči uradni osebi, ki vodi postopek izdaje dovoljenja za raziskovanje, najkasneje v roku treh delovnih dni od zaključka dražbe.

(12)Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki jo vroči izbranemu kandidatu in vsem ostalim upravičenim prijaviteljem. Upravičeni prijavitelj, ki je bil pravilno vabljen na dražbo, in se dražbe ni udeležil, ne more izpodbijati odločbe o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje.

(13)Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje predpiše sestavo in naloge komisije za izvedbo dražbe, vsebino vabila na dražbo, roke in način izvedbe posameznih dejanj v zvezi z dražbo, potek dražbe, način identificiranja dražiteljev, vsebino zapisnika o dražbi in način vodenja evidence o upravičenih prijaviteljih, ki se niso udeležili dražbe.

(1)Izbrani kandidat iz devetega odstavka 25. člena ali dvanajstega odstavka 25.a člena tega zakona mora v roku treh mesecev od vročitve odločbe o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti revidirani rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje. Ministrstvo preveri: 1. ali ima rudarski projekt sestavine, predpisane s tem zakonom oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi, 2. ali je rudarski projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni rudarski projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, 3. ali je bila opravljena revizija rudarskega projekta ter ali so rudarski revident in odgovorni rudarski revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za rudarskega revidenta in odgovornega rudarskega revidenta.

(2)Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje izdelan v skladu s prejšnjim odstavkom, ga zapečati ter potrdi s podpisom uradne osebe in žigom organa, v nasprotnem zahteva popravo oziroma dopolnitev rudarskega projekta. Potrjeni rudarski projekt je sestavni del dovoljenja za raziskovanje.

(3)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda dovoljenje za raziskovanje po pravnomočnosti odločbe o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje.

(4)Izrek dovoljenja za raziskovanje mora vsebovati: 1. podatke o pravni ali fizični osebi, ki je postala nosilec dovoljenja za raziskovanje, 2. vrsto mineralnih surovin, ki se lahko raziskujejo, 3. ime raziskovalnega prostora, 4. opis meje in navedbo površine raziskovalnega prostora, 5. navedbo potrjenega rudarskega projekta, na katerega se dovoljenje nanaša, 6. količino in vrsto raziskovalnih del, ki se morajo izvesti, 7. količino mineralne surovine, ki se lahko izkoplje oziroma izčrpa iz ležišča za namen geoloških in tehnoloških raziskav ter ugotavljanja pogojev za morebitno poznejše izkoriščanje, 8. pogoje in omejitve, ki se morajo upoštevati pri raziskovanju mineralnih surovin, ter način izvajanja raziskovalnih rudarskih del (raziskovalni izkop, raziskovalni jašek ali raziskovalna vrtina), 9. čas oziroma navedbo datuma, ko se mora začeti raziskovanje mineralne surovine, 10. naslove in druge podatke organov oziroma služb, ki se jim mora prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del, 11. zahtevo po izvedbi sanacije posameznih lokacij raziskovalnega prostora, na katerih se bodo izvajala raziskovalna dela, če se na njih z raziskovanjem ne bi ugotovili ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin in se zato po prenehanju raziskovanja te zaloge oziroma viri mineralnih surovin ne bi izkoriščali, 12. zahtevo po predložitvi bančne garancije za odpravo škode, ki bo nastala zaradi raziskovanja in izvedbo sanacije raziskovalnega prostora, v dveh mesecih od pravnomočnosti dovoljenja, sicer dovoljenje preneha veljati in rudarska pravica za raziskovanje ugasne, 13. višino nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin in roke plačila za vsa leta veljavnosti dovoljenja, kadar je bil nosilec dovoljenja izbran z dražbo, 14. način izdelave in vsebino elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru ter rok, v katerem se mora izdelati ta elaborat in predati ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, oziroma če se z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin, rok, v katerem se mora izdelati in predati ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, zaključno poročilo o opravljenih raziskovalnih delih, in 15. čas veljavnosti dovoljenja za raziskovanje mineralnih surovin.

(5)Dovoljenje za raziskovanje se sme izdati tudi za raziskovalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano raziskovanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.

(6)Pravnomočno dovoljenje za raziskovanje se pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju je raziskovalni prostor.

(7)Nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je bil izbran z dražbo, postane z dnem pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje zavezanec za plačevanje nadomestila za raziskovanje, ki se med raziskovanjem, določenim z dovoljenjem za raziskovanje, plačuje v letnih zneskih. Znesek za prvo leto mora nosilec dovoljenja poravnati najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje, zneske za vsako naslednje leto pa najkasneje do istega datuma vsako naslednje leto veljavnosti dovoljenja za raziskovanje.

(8)Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za raziskovanje, so v višini 50 odstotkov prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor, v višini 50 odstotkov pa prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se raziskovalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino raziskovalnega prostora, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti.

(1)Dovoljenja za raziskovanje se lahko izda za največ pet letno obdobje.

(2)Časa veljavnosti dovoljenj za raziskovanje ni mogoče podaljšati, razen v primeru višje sile, ko se lahko čas veljavnosti rudarskega dovoljenja za raziskovanje podaljša za čas trajanja višje sile.

(1)Z raziskovanjem mineralnih surovin se lahko začne na podlagi pravnomočnega dovoljenja za raziskovanje.

(2)Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin mora nosilec dovoljenja za raziskovanje poskrbeti za revidirani rudarski projekt za izvedbo in sicer posebej za vsako lokacijo, na kateri namerava izvajati raziskovanje in v primeru, ko ni lastnik zemljišča, na katerem namerava izvesti raziskovanje mineralnih surovin, pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča.

(3)Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora najmanj 15 dni pred začetkom raziskovalnih rudarskih del pristojni rudarski inšpekciji prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del, ki jih namerava izvesti na določenih lokacijah znotraj odobrenega raziskovalnega prostora, za vsak raziskovalni izkop, raziskovalni jašek in raziskovalno vrtino posebej. V prijavi mora navesti številko in datum dovoljenja za raziskovanje, na podlagi katerega je pridobil rudarsko pravico za raziskovanje, vrsto raziskovalnih del, ki jih namerava izvesti ter datum pričetka posameznih del, izvajalca posameznih rudarskih del in osebo, ki bo opravljala posle tehničnega vodje teh del.

(4)Pri raziskovanju ogljikovodikov mora nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti poleg začetka raziskovalnih rudarskih del tudi njihovo dokončanje.

(5)V roku iz tretjega odstavka tega člena mora nosilec dovoljenja za raziskovanje prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del tudi vsem organom oziroma službam, za katere je to tako določeno z dovoljenjem za raziskovanje oziroma tistim, ki so dali soglasje k rudarskemu projektu za raziskovanje in Geološkemu zavodu Slovenije.

(6)Če nosilec dovoljenja za raziskovanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del skleniti s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del, pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del.

(1)Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del imenovati tehničnega vodjo rudarskih del.

(2)Tehnični vodja rudarskih del pri raziskovanju mineralnih surovin je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo površinskih rudarskih del iz 70. člena tega zakona.

(3)Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, posredovati na vsakih šest mesecev poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin.

(4)Nosilec dovoljenja za raziskovanje oziroma izvajalec, ki mu nosilec dovoljenja za raziskovanje poveri raziskovanje, mora dopustiti, da pooblaščena oseba Geološkega zavoda Slovenije odvzema vzorce iz raziskovalnih izkopov, raziskovalnih jaškov oziroma raziskovalnih vrtin. Geološki zavod Slovenije lahko pridobljene vzorce uporabi samo za dopolnjevanje državne geološke karte.

(1)V času raziskovanja se lahko mineralne surovine izkorišča samo za potrebe laboratorijskih preizkusov, tehnoloških poskusov in ugotavljanja pogojev za izkoriščanje in sicer največ v količini, kot je za ta namen določena z dovoljenjem za raziskovanje.

(2)Prodaja mineralnih surovin, ki se jih pridobi ob njihovem raziskovanju, je prepovedana.

(1)Med izvajanjem raziskovalnih rudarskih del in po njihovem prenehanju mora nosilec dovoljenja za raziskovanje na lokaciji, na kateri se izvajajo oziroma so izvedena raziskovalna rudarska dela zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se prepreči nastanek nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico ter o teh ukrepih obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo in inšpekcijo, pristojno za okolje.

(2)Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka mora nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju izvesti tudi sanacijo zemljišča, na katerem je bilo izvedeno raziskovanje tako, da se vzpostavi raba prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja.

(3)Če nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju ne vzpostavi rabe prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja, izvede potrebne ukrepe zavarovanja in sanacije na račun nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(1)Dovoljenje za raziskovanje preneha: - s potekom časa, za katerega je bilo izdano ali - s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizične osebe kot nosilca dovoljenja za raziskovanje.

(2)Rudarska pravica za raziskovanje se ne more prenesti na drugo pravno ali fizično osebo, v morebitnem stečajnem postopku nosilca dovoljenja za raziskovanje pa se je tudi ne sme vključiti v stečajno maso.

(3)Rudarska pravica za raziskovanje se ne sme prodati ali dati v najem.

(4)Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.

(1)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, lahko odvzame dovoljenje za raziskovanje, če nosilec dovoljenja za raziskovanje: 1. pri izvajanju raziskovalnih rudarskih del ravna v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje; 2. ne zagotovi predpisanih ukrepov zavarovanja oziroma sanacije zemljišča; 3. z raziskovanjem ovira ali ogrozi raziskovanje drugega nosilca dovoljenja za raziskovanje na istem ali sosednjem raziskovalnem prostoru; 4. z raziskovanjem ogrozi bodoče izkoriščanje mineralnih surovin; 5. ob raziskovanju izkorišča večjo količino mineralnih surovin, kot je določeno z dovoljenjem za raziskovanje; 6. kljub pisnemu opozorilu, ne plača nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, če je njegovo plačevanje vključeno v izrek dovoljenja za raziskovanje; 7. z raziskovalnimi rudarski deli ne začne v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje.

(2)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odvzame dovoljenje za raziskovanje, če se ugotovi: 1. da ni opravljen tisti obseg raziskovanja, ki je v dovoljenju za raziskovanje določen kot najmanjši, a razlog za to ni v višji sili; 2. da nosilec dovoljenja za raziskovanje ali njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje; 3. da nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je na istem pridobivalnem prostoru kasneje pridobil dovoljenje za raziskovanje oziroma njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da ovira ali ogroža raziskovanje nosilcu dovoljenja za raziskovanje, ki je pred njim pridobil dovoljenje za raziskovanje; 4. da nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje, ne predloži elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru oziroma zaključnega poročila o opravljenih raziskovalnih delih; 5. da je nosilec dovoljenja za raziskovanje naročil izvajanje raziskovalnih rudarskih del izven odobrenega raziskovalnega prostora; 6. da bi nadaljevanje izvajanja raziskovalnih rudarskih del lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način.

(1)Koncesija za izkoriščanje se za določeni pridobivalni prostor podeli na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se koncesija za izkoriščanje lahko podeli tudi brez javnega razpisa in samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: 1. če je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zaključila z raziskovanjem mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru, določenem z dovoljenjem za raziskovanje in leži pridobivalni prostor znotraj takšnega raziskovalnega prostora; 2. če je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela; 3. če namerava razširiti pridobivalni prostor, za katerega ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje katerekoli mineralne surovine, v globino ali na sosednje zemljišče in je zemljišče, pod katerim oziroma na katerem se namerava razširiti pridobivalni prostor, od zemljišč, na katerih izvaja rudarska dela drug nosilec rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, oddaljeno najmanj 300 m oziroma, če je oddaljenost manjša, da s tem soglaša nosilec rudarske pravice, ki na sosednjem zemljišču izvaja raziskovanje oziroma izkoriščanje; 4. če ob izvajanju rudarskih del na svojem pridobivalnem prostoru naleti na drugo vrsto mineralne surovine, kot mu je bila podeljena z rudarsko pravico za izkoriščanje in jo namerava izkoriščati in na istem prostoru drugi nosilec rudarske pravice nima rudarske pravice za pridobivanje najdene mineralne surovine.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za določen pridobivalni prostor koncesija za izkoriščanje ne more podeliti brez javnega razpisa, če sta za ta prostor ali del prostora istočasno vloženi dve ali več vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene mineralne surovine, ki izpolnjujeta katerega od pogojev za podelitev koncesije brez javnega razpisa iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je vloga vložena istočasno, če je bila vložena v 30 dneh od vložitve prve vloge. Če je poznejša vloga vložena po izteku 30 dni od vložitve prve vloge, se vsaka poznejša vloga zavrže.

(1)Rudarski koncesijski akt izda vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

(2)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi ocene, da obstaja potreba po izkoriščanju določene vrste mineralne surovine na določenem območju, ali na podlagi vloge pravne ali fizične osebe o zainteresiranosti za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.

(3)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi ocene, da obstaja potreba po izkoriščanju določene vrste mineralne surovine na določenem območju, in če so izpolnjeni pogoji iz druge, četrte, pete, šeste, sedme, osme in devete alineje četrtega odstavka tega člena.

(4)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe pod pogoji, da: - vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz 6. člena tega zakona, - za predlagani pridobivalni prostor ali njegov del še ni podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje iste mineralne surovine in vlagatelj vloge dokaže, da morebitna dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja ali izkoriščanja mineralnih surovin, - je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 34. člena tega zakona, kadar vlagatelj vloge uveljavlja izpolnjevanje takšnega pogoja, - ne obstaja obveznost sanacije nelegalnega kopa na podlagi inšpekcijske odločbe in je sanacijo mogoče izvesti na podlagi take odločbe ali dovoljenja, ki je bilo pridobljeno v zvezi s tako odločbo, - sta predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora, - je v primeru zainteresiranosti za izkoriščanje tehničnega kamna apnenca, tehničnega kamna dolomita, proda ali peska bilančnih zalog mineralne surovine v raščenem stanju najmanj 450.000 kubičnih metrov, predvidena doba trajanja rudarske pravice pa najmanj 15 let pri predvideni letni proizvodnji najmanj 30.000 kubičnih metrov, - za predlagani pridobivalni prostor ali njegov del ni sprejet začasni ukrep za zavarovanje prostorskega načrtovanja po predpisih, ki urejajo urejanje prostora, - je predlagani pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo, in - so izpolnjeni tudi drugi pogoji, predpisani s tem zakonom, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, varstvo voda, ohranjanje narave, in drugimi predpisi.

(5)Vloga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vsebovati: 1. firmo, poslovni naslov, matično in davčno številko, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ter podatke iz 2. točke tega odstavka za zakonitega zastopnika pravne osebe ali samostojnega podjetnika, 2. ime, priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, če ga ima, enotno matično številko občana ali drugo nacionalno identifikacijsko številko in državo rojstva, če gre za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik, 3. podatke o prostorskem aktu, namenjenem rudarstvu, s katerim se ureja območje predlaganega pridobivalnega prostora, v skladu s 151. členom tega zakona, 4. navedbo pogoja iz drugega odstavka 34. člena tega zakona, ki ga uveljavlja, kadar gre za pridobitev rudarske pravice brez javnega razpisa, 5. predlog imena pridobivalnega prostora, 6. predlog pridobivalnega prostora, vključno z navedbo parcelnih številk, katastrske občine in občine, v kateri je posamezna parcela, 7. navedbo nadmorske višine predlagane najgloblje točke izkoriščanja po rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje, 8. navedbo vrste mineralne surovine za izkoriščanje, 9. navedbo, ali se namerava izvajati površinsko ali podzemno izkoriščanje mineralne surovine, predvidene vrste odkopne metode ter navedbo, ali gre za nov ali predčasno opuščen pridobivalni prostor, 10. predlagan čas trajanja koncesije, 11. navedbo količine mineralne surovine, ki se skladno z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje lahko izkoristi v predlaganem pridobivalnem prostoru, 12. navedbo načina izvajanja sanacije, rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju in 13. navedbo dejavnosti, ki se bodo opravljale v zvezi s pridobljeno mineralno surovino.

(6)Vlogi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj priložiti: 1. geodetski načrt, ki ga izdela pooblaščeno geodetsko podjetje in zanj izda certifikat geodetskega načrta, s prikazom in navedbo koordinat točk, ki pridobivalni prostor omejujejo, podanih v državnem koordinatnem sistemu, kadar v pridobivalni prostor niso vključene samo parcele v celoti, in navedbo površine pridobivalnega prostora, 2. rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, 3. če je zemljiška parcela obremenjena s hipoteko ali drugo pravico, soglasje imetnika take pravice, da se na parceli lahko podeli rudarska pravica, 4. soglasje obstoječega nosilca rudarske pravice, kadar je za predlagani pridobivalni prostor ali njegov del že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, nameravano izkoriščanje pa se nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali izkorišča.

(7)Ne glede na šesto alinejo četrtega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vladi predlaga izdajo rudarskega koncesijskega akta tudi, če predlagani pridobivalni prostor ne izpolnjuje pogojev glede minimalnih bilančnih zalog mineralne surovine, minimalne letne proizvodnje v raščenem stanju in minimalne dobe trajanja koncesije, kadar se vloga nanaša na pridobivalni prostor, za katerega so izpolnjeni naslednji pogoji: - rudarska pravica in koncesija sta že bili podeljeni na podlagi določb zakona, ki ureja rudarstvo, pa je koncesijsko razmerje prenehalo, še preden je bila mineralna surovina na tem pridobivalnem prostoru izkoriščena v obsegu iz koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, - izkoriščanje je v času podeljene koncesije potekalo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo, - po prvotni koncesiji je v pridobivalnem prostoru ostalo še najmanj 100.000 kubičnih metrov bilančnih zalog mineralne surovine v raščenem stanju, in - poravnane so vse finančne obveznosti iz naslova podeljene koncesije.

(8)Ne glede na šesto alinejo četrtega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ni treba preverjati izpolnjevanja pogojev minimalnih bilančnih zalog mineralne surovine, minimalne letne proizvodnje v raščenem stanju in minimalne dobe trajanja rudarske pravice za izkoriščanje, če se vloga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje nanaša na pridobivalni prostor znotraj rezervata mineralne surovine, za katerega so v času priprave koncesijskega akta v obsegu trenutno veljavnih koncesij za izkoriščanje iste vrste mineralne surovine ti pogoji že izpolnjeni. Šteje se, da se vloga nanaša na izkoriščanje mineralne surovine znotraj rezervata mineralne surovine, če je znotraj istega območja, ki je v prostorskih aktih po namenski rabi opredeljeno kot območje za izkoriščanje iste vrste mineralne surovine, v času izdaje koncesijskega akta že podeljena vsaj ena koncesija za izkoriščanje te mineralne surovine, predlagani pridobivalni prostor pa se bo z njim stikal vsaj po eni stranici.

(1)Pridobivalni prostor in njegova raba morata biti v skladu z dokumenti urejanja prostora.

(2)Skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora ugotavlja izdajatelj prostorskega izvedbenega akta, namenjenega rudarstvu, na podlagi zahteve ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

(3)Izdajatelj prostorskega izvedbenega akta ugotavlja skladnost iz prvega odstavka tega člena s primerjavo predloga pridobivalnega prostora in njegove rabe v rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje z vsebino in zahtevami iz prostorskega izvedbenega akta.

(4)V primeru ugotovljene skladnosti izdajatelj prostorskega izvedbenega akta izda potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora. Pri izdaji potrdila mora upoštevati tudi druge določbe tega zakona, zlasti določbe 7. točke 2. člena, prvega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 8. člena in 151. člena tega zakona. V potrdilu navede tudi prostorski izvedbeni akt, namenjen rudarstvu, s katerim sta pridobivalni prostor in njegova raba skladna. Sestavni del potrdila je grafični del prostorskega akta z legendo.

(5)V primeru ugotovljene neskladnosti izdajatelj prostorskega izvedbenega akta izda potrdilo v katerem navede, da predlagani pridobivalni prostor ali njegova raba ni skladna z dokumenti urejanja prostora, prostorske akte, ki urejajo zadevno območje in v čem je neskladnost. Če predlagani pridobivalni prostor ali njegova raba ni skladna z dokumenti urejanja prostora, koncesijskega akta za tak pridobivalni prostor oziroma njegovo rabo ni mogoče izdati.

(6)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da sta pridobivalni prostor in njegova raba skladna z dokumenti urejanja prostora, če iz potrdila izdajatelja prostorskega izvedbenega akta izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z dokumenti urejanja prostora, je pa na način in pod pogoji tega zakona tako zemljišče razglašeno za rudarski prostor v javno korist.

(7)Izdajatelj prostorskega izvedbenega akta mora potrdilo izdati v 30 dneh od prejema zaprosila iz drugega odstavka tega člena.

Z rudarskim koncesijskim aktom se določi zlasti: 1. vrsta koncesije in z njo povezana mineralna surovina, ki se jo bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo, s katero se določi pravica za pridobivanje, obogatitev ali skladiščenje določene vrste mineralne surovine: - v novem pridobivalnem prostoru, za katerega se šteje tudi razširitev obstoječega pridobivalnega prostora na sosednje zemljišče, ali - v predčasno opuščenem pridobivalnem prostoru, v katerem so še izkoristljive mineralne surovine, za katerega se šteje tudi nelegalni kop; 2. ime, meje in površina pridobivalnega prostora; 3. obdobje, za katerega se bo lahko pridobila koncesija za izkoriščanje mineralne surovine, ki glede na podatke o skupnih in letnih količinah pridobljene mineralne surovine iz rudarskega projekta znaša do 50 let; 4. način pridobitve koncesije za izkoriščanje mineralne surovine z javnim razpisom ali brez javnega razpisa ter pravna ali fizična oseba, ki se ji podeli rudarska pravica za izkoriščanje mineralne surovine brez javnega razpisa, kadar javni razpis ni potreben; 5. obveznosti, ki jih bo morala ob izkoriščanju mineralne surovine spoštovati pravna oziroma fizična oseba, ko bo pridobila koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine, ki se nanašajo na: - količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoristi v pridobivalnem prostoru, - izpolnjevanje pogojev s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstva kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, - zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, - plačevanje nadomestila za mineralne surovine, pridobljene z njihovim izkoriščanjem (v nadaljnjem besedilu: rudarska koncesnina), - način izvajanje del zaradi sanacije, rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju, - način zagotavljanja sredstev, namenjenih delom iz prejšnje alineje (v nadaljnjem besedilu: rezervirana sredstva za sanacijo), in - druge obveznosti, če so potrebne zaradi specifičnosti pridobivalnega prostora ali posebnosti pri izvajanju rudarskih del; 6. vrsta dejavnosti, ki se jih bo lahko opravljalo v zvezi s pridobljeno mineralno surovino, s katero se podrobneje opredelijo dela, namenjena pridobivanju, obogatitvi in uskladiščenju mineralnih surovin in njihovi dostavi na trg; 7. kršitve, zaradi katerih se bo lahko koncesija za izkoriščanje nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje odvzela, s katerimi se podrobneje opredelijo njegova ravnanja ali opustitev ravnanj, zaradi katerih lahko koncesijska pogodba preneha ali se rudarska pravica za izkoriščanje odvzame.

(1)Za zemljišča pridobivalnega prostora, ki jih določa rudarski koncesijski akt, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem na njih ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin.

(2)V postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno sodelovanje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

(črtan)

(črtan)

(1)Javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in uradnem glasilu Evropske unije najmanj 90 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis. Javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje drugih mineralnih surovin se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis.

(2)Vsebino javnega razpisa predpiše vlada, vsebovati pa mora predvsem: 1. način in rok prijave, 2. opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del ob izkoriščanju mineralnih surovin, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, 3. opredelitev mej pridobivalnega prostora, 4. navedbo mineralne surovine, ki je predmet javnega razpisa, 5. začetek in čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje, 6. način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora, 7. opis postopka za izbiro nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, 8. rok in način obveščanja kandidatov o poteku postopka, 9. odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.

(1)Prijavitelj mora v prijavi na javni razpis navesti: 1. firmo, poslovni naslov, matično in davčno številko, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika, 2. ime, priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, če ga ima, enotno matično številko občana ali drugo nacionalno identifikacijsko številko in državo rojstva, če gre za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik, 3. javni razpis, na katerega se prijavlja.

(2)Prijavi na javni razpis mora prijavitelj priložiti revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z izračunom stroškov sanacije po končanem izkoriščanju.

(3)Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali so prijave pravočasne ter ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona predpisane pogoje za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje. Če ministrstvo ugotovi, da prijava ni pravočasna ali da prijavitelj ne izpolnjuje s 6. členom tega zakona predpisanih pogojev za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, prijavo zavrže.

(4)Če prijava sicer vsebuje revidirani rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z izračunom stroškov sanacije po končanem izkoriščanju, vendar njegova vsebina ni skladna z zahtevami javnega razpisa ali ni izdelan v skladu s predpisi, ministrstvo prijavitelja obvesti o pomanjkljivostih in mu naloži rok, v katerem jih mora odpraviti. Ta rok ne sme biti krajši od treh in ne daljši od 14 dni.

(5)Če prijavitelj pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka odpravi v roku, ministrstvo njegovo prijavo šteje kot popolno (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prijavitelj), v nasprotnem prijavo zavrže.

(6)Šteje se, da javni razpis uspe, če prijavo odda najmanj en upravičeni prijavitelj. Takemu prijavitelju ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(7)Če prijavo na javni razpis oddata dva ali več upravičenih prijaviteljev, se postopek izbora nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izvede kot dražba, na kateri prijavitelji z veljavnimi prijavami na javni razpis konkurirajo za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje s svojimi ponudbami o višini plačila rudarske koncesnine na enoto pridobljene mineralne surovine v raščenem stanju.

(1)Dražba iz prejšnjega člena se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje z osebno vročitvijo vsem upravičenim prijaviteljem. V vabilu ministrstvo navede datum, čas in kraj dražbe ter druge podatke, pomembne za izvedbo dražbe. V vabilu ministrstvo upravičene prijavitelje posebej opozori na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili, štelo, da se strinjajo nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, izbranim na dražbi. Če upravičeni prijavitelj, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec med postopkom spremeni sedež oziroma naslov, ki ga je navedel v prijavi na javni razpis ali pooblastilu, pa tega ne sporoči ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ministrstvo opravi vročitev vabila na dražbo z javnim naznanilom, ki ga objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Vročitev šteje za opravljeno osmi dan od objave na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava.

(2)Upravičeni prijavitelj, ki je bil pravilno vabljen na dražbo, in se dražbe ne udeleži, dve leti od dneva dražbe ne more vložiti nove vloge za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, se prijaviti na javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ali sodelovati na dražbi za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Ministrstvo vodi evidenco upravičenih prijaviteljev, ki se niso udeležili dražbe.

(3)V primeru, ko je prijavitelj iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik, se lahko dražbe udeleži sam, ali od njega pooblaščena oseba. V primeru, da je prijavitelj pravna oseba ali podjetnik, se dražbe lahko udeleži zakoniti zastopnik prijavitelja ali od njega pooblaščena oseba. V primeru, da se dražbe udeleži pooblaščenec prijavitelja, lahko dražbi prisostvuje tudi prijavitelj ali njegov zakoniti zastopnik, ne more pa sam neposredno dajati ponudbe o višini rudarske koncesnine na enoto pridobljene mineralne surovine v raščenem stanju. Osebe, ki bodo sodelovale na dražbi, morajo svojo identiteto izkazati z veljavnim osebnim dokumentom, pooblaščenci pa morajo predložiti tudi overjeno pisno pooblastilo prijavitelja. Overitev pooblastila ni potrebna, če dražbi prisostvuje tudi prijavitelj ali njegov zakoniti zastopnik.

(4)Dražbo vodi komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za rudarstvo. V komisijo se imenuje najmanj tri člane, od katerih je eden imenovan za predsednika in eden za namestnika predsednika. Člani komisije se imenujejo izmed uradnikov ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Dražbo je mogoče izvesti, če sta na dražbi prisotna vsaj dva od imenovanih članov, od katerih je eden predsednik ali namestnik predsednika. V nasprotnem primeru dražbe ni mogoče izvesti in se na način, ki je določen v prvem odstavku tega člena, prestavi na drug datum.

(5)Dražba se prične s predstavitvijo predmeta draženja, izklicne cene, stopnje dvigovanja ponudbe in pravil draženja, draženje pa se začne v trenutku, ko to jasno naznani član komisije, ki vodi dražbo (v nadaljnjem besedilu: voditelj dražbe). Komisija iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti enotno merjenje časa draženja.

(6)Izklicna višina ponudbe je koncesnina na enoto mineralne surovine, izražena v točkah, kot jo določa predpis iz 53. člena tega zakona, stopnja dvigovanja ponudbe pa znaša deset odstotkov te vrednosti. Koncesnina iz naslova pridobivalnega prostora se tudi v primeru izbora nosilca rudarske pravice za izkoriščanje z dražbo obračunava v skladu s predpisom iz 53. člena tega zakona.

(7)Komisija o poteku dražbe piše zapisnik, v katerem navede tudi podatke o prijaviteljih z veljavno prijavo na javni razpis, ki se dražbe niso udeležili, prisotnih prijaviteljih (v nadaljnjem besedilu: dražiteljih) in njihovih ponudbah ter ugotovitev, katera ponudba je najugodnejša in kdo jo je podal.

(8)Šteje se, da je dražba uspela, če je bila na njej dana vsaj ena veljavna ponudba, ali če je višina rudarske koncesnine na enoto pridobljene mineralne surovine v raščenem stanju določena na način iz devetega ali desetega odstavka tega člena. V drugih primerih se šteje, da dražba ni uspela in se lahko ponovi, če ni za isti pridobivalni prostor ali njegov del vložena druga vloga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana naslednja višja ponudba. Draženje je končano, če v roku pet minut od znaka za začetek draženja noben dražitelj ni zvišal izklicne višine ponudbe ali ko je od zadnje najvišje ponudbe poteklo pet minut. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Morebitne ugovore reši voditelj dražbe takoj.

(9)Če noben od dražiteljev ne zviša izklicne višine ponudbe se šteje, da je najugodnejšo ponudbo podal tisti dražitelj, ki je vložil vlogo za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, če vlagatelj na dražbi ne sodeluje pa tisti dražitelj, katerega prijavo na javni razpis je ministrstvo prejelo prej, ne glede na vrsto prenosa pošiljke.

(10)Če se dražbe udeleži samo en dražitelj, se mu za višino nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin določi izklicna višina ponudbe.

(11)Komisija zapisnik vroči uradni osebi, ki vodi postopek izdaje odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, najkasneje v roku treh delovnih dni od zaključka dražbe.

(12)Po končani dražbi odloči o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki jo vroči izbranemu dražitelju in vsem ostalim upravičenim prijaviteljem. Upravičeni prijavitelj, ki je bil pravilno vabljen na dražbo, in se dražbe ni udeležil, ne more izpodbijati odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(13)Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje predpiše sestavo in naloge komisije za izvedbo dražbe, vsebino vabila na dražbo, roke in način izvedbe posameznih dejanj v zvezi z dražbo, potek dražbe, način identificiranja dražiteljev, vsebino zapisnika o dražbi in način vodenja evidence o upravičenih prijaviteljih, ki se niso udeležili dražbe.

Če se koncesija za izkoriščanje za določeni pridobivalni prostor lahko podeli brez javnega razpisa in samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izbranemu nosilcu rudarske pravice odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po objavi rudarskega koncesijskega akta.

(1)Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora najkasneje do začetka sklepanja koncesijske pogodbe v primeru, da ni lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, z lastnikom zemljišča skleniti pravni posel z namenom pridobiti pravico izvajati rudarska dela na zemljišču, razen v primeru podzemnega izkoriščanja, če iz rudarskega projekta izhaja, da zaradi izkoriščanja ne bo vplivov na zemljišče.

(2)Sklepanje koncesijske pogodbe se začne na predlog, ki ga imetnik odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(3)Predlogu iz prejšnjega odstavka se mora priložiti: 1. revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje v dveh izvodih in 2. dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču.

(1)Po prejetju predloga iz drugega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri: 1. ali ima rudarski projekt sestavine, predpisane s tem zakonom oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi, 2. ali je rudarski projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni rudarski projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, 3. ali je bila opravljena revizija rudarskega projekta ter ali so rudarski revident in odgovorni rudarski revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za rudarskega revidenta in odgovornega rudarskega revidenta, 4. ali je pridobivalni prostor, predviden z rudarskim projektom, v skladu z rudarskim koncesijskim aktom, 5. ali so k rudarskemu projektu priložena pozitivna mnenja in soglasja pristojnih mnenjedajalcev in soglasodajalcev, 6. ali so k rudarskemu projektu priložena dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, vode, okolje, naravo, naravne vrednote, kulturno dediščino in drugo, in 7. ali ima izbrani nosilec rudarske pravice za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču.

(2)Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ob preveritvi pogojev iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje izdelan v skladu s 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točko prejšnjega odstavka, ga zapečati ter potrdi s podpisom uradne osebe in žigom organa, v nasprotnem zahteva popravo oziroma dopolnitev rudarskega projekta.

(3)Če ministrstvo ob preveritvi iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom ali za njegov del še nima pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, nadaljuje s postopkom sklepanja koncesijske pogodbe, ko mu nosilec rudarske pravice predloži dokazilo o takšni pravic, lahko pa tudi, če je pridobivalni prostor razglašen za rudarski prostor v javno korist, uvede postopek prisilne pridobitve pravice izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču.

(4)Prekinitev sklepanja koncesijske pogodbe, ki nastane zaradi pridobivanja pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, lahko traja dve leti in se lahko na zahtevo izbranega nosilca rudarske pravice podaljša še za naslednji dve leti. Po preteku tega roka odločba o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje preneha veljati po samem zakonu, kar se ustrezno označi v zbirki rudarskih podatkov.

(5)Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje izdelan v skladu z zahtevami tega zakona in da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje razpolaga z dokazilom o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču, pripravi predlog koncesijske pogodbe v ustreznem številu izvodov. Predlog koncesijske pogodbe v imenu Republike Slovenije podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ministrstvo pa nato vse izvode pošlje z osebno vročitvijo v podpis izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje.

(1)V primeru, ko kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom določeno za pridobivalni prostor ali ko ni lastnik pristopnega zemljišča, lahko pridobi pravico izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču s pravnim poslom za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na tujem zemljišču, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek kandidat za nosilca rudarske pravice ni dolžan skleniti pravnega posla iz prejšnjega odstavka v primeru, ko gre za podzemno izkoriščanje in iz rudarskega projekta izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma, da ni vplivnega območja, rudarska dela pa se bodo izvajala globlje od 30 metrov. Ne glede na to, če pri podzemnem izkoriščanju ni vpliva na površino zemljišča, pa mora kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje razpolagati s pravico izvajati rudarska dela na zemljišču za pristopno zemljišče.

(3)Za pravico izvajati rudarska dela na zemljišču po tem zakonu velja: 1. izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da razpolaga nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z določeno stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča izvajati rudarska dela, ali 2. od lastnika zemljišča v pisni obliki in overjena dana pravica izvajati rudarska dela, ali 3. pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje omogoča izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču, ali 4. pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad), sklenjena med pravno osebo in Skladom na podlagi 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), če iz nje tako izhaja.

(4)Kadar je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija, upravljavec takega zemljišča s kandidatom za nosilca rudarske pravice iz prvega odstavka tega člena sklene pravni posel za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na zemljišču brez javnega razpisa. Na zaprosilo kandidata za nosilca rudarske pravice upravljavec zemljišč sestavi pogodbo v skladu s pravili njegovega poslovanja in ob upoštevanju morebitne pogodbe iz 4. točke prejšnjega odstavka, ter jo predloži v podpis kandidatu za nosilca rudarske pravice v dveh mesecih od zaprosila.

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, vrniti vse izvode podpisane koncesijske pogodbe v dveh mesecih od vročitve. Če se nosilec rudarske pravice odloči, da bo rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z bančno garancijo, mora koncesijskim pogodbam priložiti tudi izvirnik bančne garancije.

(2)Če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne vrne podpisanih koncesijskih pogodb, z dnem izteka roka odločba o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje preneha veljati, rudarska pravica pa ugasne.

(3)Če koncesionar podpisanim koncesijskim pogodbam ne priloži bančne garancije, se šteje, da bo rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z vplačili v Eko sklad.

(4)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje en izvod veljavne koncesijske pogodbe, skupaj s potrjenim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, koncesionarju ter po en izvod koncesijske pogodbe v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravnim lokalnim skupnostim, na območju katerih je pridobivalni prostor.

(5)Če bo nosilec rudarske pravice rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z vplačili v Eko sklad, postane zavezanec za plačilo z dnem, ko pogodba v skladu z 48. členom tega zakona postane veljavna.

Čas veljavnosti rudarske pravice začne teči z dnem, ko koncesijsko pogodbo podpišeta pogodbeni stranki.

(1)Koncesijska pogodba vsebuje zlasti: 1. opis načina izkoriščanja mineralne surovine, 2. tak opis pridobivalnega prostora, za katerega se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje, kot je naveden v koncesijskem aktu, 3. obdobje, za katero se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje in pogoji za izvajanje rudarskih del v času veljavnosti koncesijske pogodbe, 4. način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine, 5. način in pogoji za zagotovitev rezerviranih sredstev za sanacijo, 6. način in pogoje za sprotno sanacijo zemljišč pridobivalnega prostora in sanacijo okolja po končanem izkoriščanju mineralnih surovin, 7. način ureditve pridobivalnega prostora med in po končanem izkoriščanju mineralne surovine ter zavarovanje plačila za ureditev prostora, 8. pogoje glede prenehanja in podaljšanja časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, 9. pogoje prenosa in dedovanje rudarske pravice za izkoriščanje, 10. vrste garancije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje za sprotno sanacijo pridobivalnega prostora zaradi negativnih vplivov izvajanja rudarskih del na okolico in zdravje ljudi ter za sanacijo okolja po končanem izkoriščanju in 11. vrste sankcij zaradi neizvajanja ali nepravilnega izkoriščanja mineralne surovine in posledic v primeru takšnih kršitev.

(2)Potrjen rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje iz drugega odstavka 45. člena tega zakona je sestavni del koncesijske pogodbe.

(1)Čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje se lahko podaljša pod pogoji, da: 1. je bila vloga za podaljšanje rudarske pravice vložena najmanj šest mesecev pred potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena, 2. na pridobivalnem prostoru še obstajajo zaloge mineralne surovine, 3. koncesionar izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, 4. ima koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice in pristopnem zemljišču, predvidenim s potrjenim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, pravico izvajati rudarska dela ter ima soglasja morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih za podaljšanje rudarske pravice, ali ko gre za podzemno izkoriščanje in iz potrjenega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma da ni vplivnega območja, rudarska dela pa se bodo izvajala globlje od 30 metrov, 5. je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora, 6. s koncesijskim aktom določena skupna količina mineralne surovine, za katero se je podelila rudarska pravice, še ni izkoriščena, 7. s podaljšanjem ne bo prekoračen rok iz 3. točke 37. člena tega zakona, 8. je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih zaradi rudarskih del, 9. za pridobivalni prostor ali njegov del ni sprejet začasni ukrep za zavarovanje prostorskega načrtovanja po predpisih, ki urejajo urejanje prostora, 10. izkoriščanje ni potekalo izven mej odobrenega pridobivalnega prostora.

(2)V vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje mora nosilec rudarske pravice: 1. navesti podatke o nosilcu rudarske pravice in zakonitih zastopnikih skladno s 1. in 2. točko petega odstavka 35. člena tega zakona, 2. navesti podatke o prostorskem aktu, namenjenem rudarstvu, iz 151. člena tega zakona, s katerim se ureja območje predlaganega pridobivalnega prostora, 3. priložiti dokazila o pravici izvajati rudarska dela na zemljiščih iz 4. točke prejšnjega odstavka za predlagano obdobje podaljšanja rudarske pravice, 4. priložiti potrjen elaborat o zalogah in virih iz 83. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da na pridobivalnem prostoru še obstajajo zaloge mineralne surovine ter da količine iz koncesijskega akta še niso izkoriščene, 5. priložiti revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelan v skladu s tem zakonom, koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo, v katerem so upoštevane zaloge mineralne surovine, ki skladno s koncesijskim aktom še niso izkoriščene.

(3)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora na način, kot ga določa 36. člen tega zakona. Izjavo pristojnega rudarskega inšpektorja iz 8. in 10. točke prvega odstavka tega člena pridobi ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(4)O podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje odloča ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(5)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, če ugotovi, da: 1. je nosilec rudarske pravice za izkoriščanje do zdaj izvajal rudarsko pravico za izkoriščanje na predpisani način in v skladu s koncesijsko pogodbo, 2. so za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in 3. za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje ni omejitev po določbah tega zakona.

(6)Ne glede na 8. točko prvega odstavka tega člena se rudarska pravica lahko podaljša tudi, če iz izjave pristojnega rudarskega inšpektorja izhaja, da predpisana sprotna sanacija pridobivalnega prostora ni bila izvedena, če koncesionar k vlogi priloži dokazilo o zagotovitvi rezerviranih sredstev za sanacijo v višini zneska neizvedene sanacije skladno s 54. členom tega zakona. Koncesionar mora neizvedeni del sprotne sanacije pridobivalnega prostora izvesti v enem letu od sklenitve dodatka h koncesijski pogodbi iz desetega odstavka tega člena, sicer mu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odvzame rudarsko pravico, sanacijo pridobivalnega prostora pa mora izvesti v skladu s 100.a členom tega zakona.

(7)Če koncesionar rezervirana sredstva za sanacijo iz prejšnjega odstavka zagotovi z vplačilom v sklad iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, mu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, o tem izda ugotovitveno odločbo, v kateri ugotovi višino obveznosti in ali so s tem poravnane obveznosti iz prejšnjega odstavka. Vplačilo v sklad iz drugega odstavka 54. člena tega zakona se poveča za znesek letnega nadomestila za upravljanje z rezerviranimi sredstvi za sanacijo, ki pripada skladu, in v tem primeru je znesek enak najvišjemu enkratnemu znesku nadomestila po predpisu iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona.

(8)Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru, ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi razpoložljivih podatkov v zbirki rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona ne more ugotoviti mej pridobivalnega prostora, ki je predmet podaljšanja rudarske pravice za izkoriščanje, ali zbirka ne vsebuje vseh dokumentov, ki jih določa ta zakon, podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje mogoče šele po ugotovitvi mej pridobivalnega prostora in dopolnitvi zbirke z manjkajočimi dokumenti. Koncesionar mora v zvezi s tem ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti vse podatke in dokumente, s katerimi razpolaga. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, si za potrebe ugotovitve mej pridobivalnega prostora lahko pridobi podatke tudi iz arhivov lokalnih skupnosti, upravnih enot, ministrstev ter zgodovinskih, pokrajinskih in drugih arhivov.

(9)Če rudarski projekt iz 5. točke drugega odstavka tega člena še ni potrjen, ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, potrdi smiselno tako, kot določa 45. člen tega zakona.

(10)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pripravi dodatek h koncesijski pogodbi v ustreznem številu izvodov, ki jih v imenu Republike Slovenije podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ter ga v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje pošlje z osebno vročitvijo v podpis koncesionarju. Postopek podpisovanja dodatka h koncesijski pogodbi se smiselno izvede tako, kot to določa 47. člen tega zakona za podpisovanje koncesijske pogodbe, v primeru neizpolnitve roka iz prvega odstavka 47. tega člena pa se odločba o podaljšanju rudarske pravice odpravi, obveznost dokončne sanacije okolja in odprave posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del ter druge obveznosti iz koncesijske pogodbe pa koncesionarju ostanejo.

(11)Ne glede na rok iz 1. točke prvega odstavka tega člena je v primeru višje sile rudarsko pravico za izkoriščanje mogoče podaljšati tudi, če je vloga za podaljšanje vložena manj kot šest mesecev pred potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena, če je do pojava višje sile prišlo v tem obdobju. V tem primeru se rudarska pravica podaljša za čas trajanja višje sile tudi ob neizpolnjevanju pogojev iz 5. in 7. točke prvega odstavka tega člena, vlogi pa ni treba priložiti rudarskega projekta iz 5. točke drugega odstavka tega člena.

(1)Rudarska pravica za izkoriščanje se lahko iz obstoječega nosilca rudarske pravice (v nadaljnjem besedilu: prenosnika rudarske pravice) prenese na drugo pravno ali fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: prevzemnika rudarske pravice) z odločbo o prenosu rudarske pravice za izkoriščanje, ki jo izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pod pogoji, da: 1. zoper prenosnika rudarske pravice ne poteka predhodni postopek zaradi insolventnosti, 2. prevzemnik rudarske pravice izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz 6. člena tega zakona, 3. ima prevzemnik rudarske pravice pravico izvajati rudarska dela na zemljišču, 4. prevzemnik rudarske pravice izpolnjuje tudi morebitne druge pogoje, ki jih je rudarski koncesijski akt, na podlagi katerega je bila podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, opredelil kot pogoj za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje na posameznem pridobivalnem prostoru, ki je predmet prenosa.

(2)Vlogo za prenos rudarske pravice za izkoriščanje prevzemnik rudarske pravice vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, priloži pa ji: 1. podatke o vlagatelju vloge skladno s 1. in 2. točko petega odstavka 35. člena tega zakona, 2. overjeno izjavo prenosnika rudarske pravice, da se strinja s prenosom rudarske pravice, razen v primeru prenosa rudarske pravice zaradi prenehanja obstoja nosilca rudarske pravice ali smrti nosilca rudarske pravice, ki je fizična oseba, 3. izjavo, da se strinja s prenosom rudarske pravice ter prevzema vse pravice in obveznosti, ki iz nje izhajajo, 4. dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču, 5. potrjen rudarski projekt, na podlagi katerega je prenosnik rudarske pravice pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje.

(3)Če je nad prenosnikom rudarske pravice začet stečajni postopek, če prenosnik rudarske pravice, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, preneha obstajati, ali v primeru smrti prenosnika rudarske pravice, ki je fizična oseba, se lahko rudarska pravica prenese na prevzemnika v dveh letih od začetka stečajnega postopka oziroma enem letu od prenehanja prenosnika rudarske pravice ali pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Če bi rok iz prejšnjega stavka potekel po izteku koncesijske pogodbe, se za skrajni rok za prenos rudarske pravice šteje datum, do katerega je sklenjena koncesijska pogodba.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru, ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi razpoložljivih podatkov v zbirki rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona ne more ugotoviti mej pridobivalnega prostora, ki je predmet prenosa rudarske pravice za izkoriščanje, ali zbirka ne vsebuje vseh dokumentov, ki jih določa ta zakon, prenos rudarske pravice za izkoriščanje mogoč šele po ugotovitvi mej pridobivalnega prostora in dopolnitvi zbirke z manjkajočimi dokumenti. Prenosnik, če ta ne obstaja več pa prevzemnik rudarske pravice, mora v zvezi s tem ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti vse podatke in dokumente, s katerimi razpolaga. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, si za potrebe ugotovitve mej pridobivalnega prostora lahko pridobi podatke tudi iz arhivov lokalnih skupnosti, upravnih enot, ministrstev ter zgodovinskih, pokrajinskih in drugih arhivov.

(5)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pripravi koncesijsko pogodbo v ustreznem številu izvodov, ki jih v imenu Republike Slovenije podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ter jo v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe o prenosu rudarske pravice za izkoriščanje pošlje z osebno vročitvijo v podpis prevzemniku rudarske pravice. Za sklenitev koncesijske pogodbe se smiselno uporablja 47. člen tega zakona.

(6)V primeru odprave odločbe o prenosu rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi drugega odstavka 47. člena tega zakona se šteje, da rudarska pravica ni bila prenesena, prenosnik rudarske pravice pa ostane nosilec rudarske pravice ter zavezanec za izvedbo sanacijskih rudarskih del, ki jih je treba izvesti, da se odpravijo posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, in dokončne sanacije okolja. Če po izdaji odločbe o prenosu rudarske pravice prenosnik rudarske pravice preneha obstajati, rudarska pravica ugasne, zavezanec za dokončno sanacijo okolja pa postane pravna ali fizična oseba, ki je bila zadnji nosilec rudarske pravice.

(7)Prenosnik rudarske pravice mora prevzemniku predati dokumentacijo iz prvega odstavka 100. člena tega zakona, zapisnik o predaji in prevzemu pa poslati v vednost ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.

(8)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko skladno z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, sodišče pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota, kupcu dovoli vstop v pravne položaje stečajnega dolžnika tudi za rudarsko pravico, koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine in z njo povezana dovoljenja, pravice najema ali zakupa premoženja in drugih pravic, ki so potrebne za izvajanje rudarske pravice, vendar samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. pred tem rudarska pravica ni ugasnila na podlagi prvega odstavka 60. člena tega zakona, 2. kupec izpolnjuje vse pogoje za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje iz prvega, tretjega, četrtega in sedmega odstavka tega člena ter 3. ima kupec pravico izvajati rudarska dela na zemljišču tudi za vsa preostala zemljišča ali dele zemljišč, ki ležijo znotraj rudniškega prostora in niso predmet prodaje premoženja stečajnega dolžnika, za celotno obdobje veljavnosti koncesije.

(9)Sodišče v obrazložitvi sklepa, s katerim ugotovi, da kupec vstopa v pravne položaje stečajnega dolžnika kot univerzalni pravni naslednik, navede, na podlagi katerih dokazil ugotavlja, da kupec izpolnjuje tudi pogoje, predpisane po tem zakonu. Sklep sodišče vroči tudi ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.

(10)Sodišče dokazila o izpolnjevanju pogojev iz osmega odstavka tega člena pridobi po uradni dolžnosti. Od ministrstva, pristojnega za rudarstvo, sodišče pridobi: - podatek iz 1. točke osmega odstavka tega člena o obstoju rudarske pravice, - podatek o poravnanih dospelih obveznostih iz 2. točke tretjega odstavka 6. člena tega zakona in - podatek iz četrtega odstavka tega člena o ugotovitvi mej pridobivalnega prostora.

(11)Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.

(1)Z dnem, ko postane koncesijska pogodba veljavna, postane nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zavezanec za: 1. plačevanje rudarske koncesnine in 2. zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo.

(2)Zavezancu iz prejšnjega odstavka se način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine ter zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo določijo z odločbo, ki jo v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 53. člena in predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona ter določbami koncesijske pogodbe po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(1)Osnova za izračun rudarske koncesnine sta velikost pridobivalnega prostora in povprečna cena enote določene vrste mineralne surovine v raščenem stanju v Republiki Sloveniji.

(2)Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine iz prejšnjega odstavka v trdem stanju je kubični meter mineralne surovine v raščenem stanju. Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine, pridobljene v plinastem ali tekočem stanju je kubični meter, za nafto in druge tekoče ogljikovodike pa tona pridobljene mineralne surovine.

(3)Povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine v raščenem stanju, način odmere, obračunavanja, plačevanja in nadzora nad plačevanjem rudarske koncesnine, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev plačila rudarske koncesnine, način razdelitve lihega zneska rudarske koncesnine med lokalno skupnostjo in Republiko Slovenijo ter način razdelitve koncesnine med lokalnimi skupnostmi, kadar je pridobivalni prostor na območju dveh ali več lokalnih skupnosti, predpiše vlada.

(4)Rudarska koncesnina se plačuje v letnih zneskih, ki znašajo največ 500 eurov na hektar pridobivalnega prostora in največ 30 odstotkov povprečne cene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu, razen če v postopku dražbe niso dosežene višje cene.

(5)Sredstva, dobljena z vplačili rudarskih koncesnin, so v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor, v višini 50% pa prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se pridobivalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino pridobivalnega prostora oziroma glede na površino zemljišča, pod katerim se shranjujejo zemeljski plini, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti.

(6)Določbe 52. člena tega zakona, ki se nanašajo na rudarsko koncesnino za pridobljeno mineralno surovino v raščenem stanju, se smiselno uporabljajo tudi za zavezanca za sanacijo nelegalnega kopa iz prvega odstavka 139. člena tega zakona, ki je ni mogoče izvesti z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, temveč je za vzpostavitev stabilnosti treba izkoristiti določeno količino mineralne surovine. Ne glede na četrti odstavek tega člena znaša nadomestilo za pridobljeno enoto mineralne surovine 100 odstotkov povprečne cene enote mineralne surovine v raščenem stanju po predpisu iz tretjega odstavka tega člena.

(7)Nadomestilo v višini 100 odstotkov od povprečne cene enote mineralne surovine v raščenem stanju iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi v sodnih postopkih v zvezi z nezakonitimi rudarskimi deli po 139. členu tega zakona.

(1)Obseg potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo se določi z revidiranim rudarskim projektom, izdelanim na podlagi s tem zakonom predpisane dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovin, in je odvisen od montan‑geoloških pogojev pridobivalnega prostora, obsega in tehnologije izkoriščanja ter trajanja rudarske pravice za izkoriščanje.

(2)Za zagotovljena rezervirana sredstva za sanacijo se v skladu s tem zakonom štejejo pri Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, ustanovljenim v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad) za namen sanacije vplačana in vezana denarna sredstva, lahko pa tudi ustrezne garancije pooblaščene banke, ki pa morajo biti takšne, da so denarna sredstva lahko na voljo takoj.

(3)Podrobnejša merila za izračunavanje višine potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo, način in pogoji za odmero, obračunavanje in plačevanje ter porabe teh sredstev, nadzora nad plačevanjem in njihovo uporabo, predpiše vlada.

(4)V primeru stečaja ali likvidacije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se ne glede na predpise, ki urejajo stečaj, z dnem pričetka stečaja ali likvidacije do takrat zbrana rezervirana sredstva za sanacijo izločijo iz stečajne oziroma likvidacijske mase in postanejo last Republike Slovenije, ki jih namensko porabi za sanacijo pridobivalnega prostora, ki ga je do stečaja oziroma likvidacije izkoriščal nosilec rudarske pravice za izkoriščanje.

(5)Koncesijska pogodba z nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje mora obvezno vsebovati določilo o prenosu rezerviranih sredstev za sanacijo v last Republike Slovenije v primeru iz prejšnjega odstavka.

(črtan)

(1)Za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo sredstev, pridobljenih iz plačila rezervacij se s tem zakonom zadolži Eko sklad.

(2)Sredstva, pridobljena iz plačila rezervacij se zbirajo pri Eko skladu na posebnem podračunu, znotraj katerega se odprejo še posebne postavke za posamezne pridobivalne prostore.

(3)Eko sklad v skladu z aktom o njegovi ustanovitvi izvaja za namen izvrševanja določb prvega odstavka tega člena predvsem naslednje naloge: - upravlja sredstva v postavkah za posamezni pridobivalni prostor; - spremlja vplačila nosilcev rudarske pravice za izkoriščanje; - ohranja vrednost vloženih sredstev; - vrača vplačila nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje v skladu z izdanimi odločbami; - druga opravila, povezana z izvajanjem navedenih nalog.

(4)Rezervirana sredstva za sanacijo, se lahko namenjajo samo za sanacijo tistih pridobivalnih prostorov, za katera so nosilci rudarske pravice za izkoriščanje zagotovili in vplačali rezervirana sredstva. Rezervirana sredstva za sanacijo posledic rudarskih del se v delu, ki jih je za določeni pridobivalni prostor plačeval nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, lahko uporabijo samo za pokritje stroškov del, ki nastanejo v zvezi s sanacijo okolja po opustitvi izkoriščanja na takšnem prostoru.

(5)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko rezervirana sredstva namenijo tudi za sanacijo drugih rudniških prostorov, če s tem soglaša nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki je vplačeval takšna sredstva.

(6)Iz sredstev, pridobljenih iz plačila rezervacij, se financira tudi delovanje Eko sklada za izvajanje nalog iz tretjega odstavka tega člena. Višina takšnih sredstev se določi s predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona.

(7)Za izdajanje odločb ter odmero višine vplačil in izplačil po tem členu je pristojno ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(1)Razmerje med Republiko Slovenijo in nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, vzpostavljeno s koncesijsko pogodbo, preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe.

(2)Koncesijska pogodba preneha: - s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, - z razdrtjem koncesijske pogodbe, - z odvzemom rudarske pravice za izkoriščanje, - z ugasnitvijo rudarske pravice za izkoriščanje, - s sklenitvijo koncesijske pogodbe s prevzemnikom rudarske pravice, v primeru prenosa rudarske pravice.

(1)Koncesijska pogodba se razdre z odstopom od koncesijske pogodbe.

(2)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, lahko odstopi od koncesijske pogodbe: 1. če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, za pridobitev koncesije ali 2. če koncesionar krši določbe koncesijske pogodbe, pa te kršitve niso razlog za odvzem rudarske pravice po 59. členu tega zakona, ali 3. iz drugih razlogov, ki jih določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja.

(3)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odstopi od koncesijske pogodbe z dopisom, ki ga pošlje koncesionarju z osebno vročitvijo. V dopisu ministrstvo navede in obrazloži razloge, zaradi katerih odstopa od pogodbe, ter koncesionarja seznani z obveznostmi, ki jih je dolžan izpolniti.

(4)Koncesionar lahko enostransko odpove koncesijsko pogodbo samo v primeru, da je izpolnil vse obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

(5)Koncesionar lahko ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predlaga odstop od pogodbe z dopisom, ministrstvo pa mu v roku enega meseca od prejema dopisa pošlje dopis, v katerem ga seznani z obveznostmi, ki jih mora koncesionar izpolniti, preden je odstop od pogodbe mogoč. V primeru odstopa od pogodbe je koncesionar dolžan koncedentu poravnati tudi vso povzročeno škodo, ki mu je zaradi odstopa nastala.

(6)Razlogi in pogoji za odstop od koncesijske pogodbe in druge medsebojne pravice in obveznosti ob njenem razdrtju se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

(1)Nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje se mora odvzeti rudarska pravica, če je prišlo do razdora koncesijske pogodbe, lahko pa se mu jo odvzame tudi, če: 1. ne izpolnjuje več pogojev, ki so bili pogoj za pridobitev rudarske pravice, ali 2. v enem letu po podpisu koncesijske pogodbe ne začne izvajati rudarskih del, ali 3. več kot eno leto ne plača odmerjene rudarske koncesnine, ali 4. ne vzpostavi rezerviranih sredstev za sanacijo ali več kot eno leto ne plača odmerjene rezervacije, ali 5. ministrstvu, pristojnemu za rudarstvu, ne predloži s tem zakonom predpisanih podatkov ali posreduje napačne podatke, ali 6. izkorišča ali naroči izkoriščanje mineralnih surovin zunaj odobrenega pridobivalnega prostora, ali 7. izkorišča mineralne surovine tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlin ali če huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje, ali 8. ne izvaja sanacije pridobivalnega prostora v skladu s potrjenim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, ali 9. ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijskega akta, ali 10. se ne podreja nadzoru nad izvajanjem koncesije, ali 11. poslovanje v zvezi z mineralno surovino ne poteka za ime in račun koncesionarja, ali če kako drugače rudarsko pravico za izkoriščanje proda ali da v najem, ali 12. bi nadaljevanje izkoriščanja lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče drugače preprečiti.

(2)Razlogi in pogoji za odvzem rudarske pravice za izkoriščanje in druge medsebojne pravice in obveznosti ob njenem odvzemu, se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

(3)O odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni dolžnosti.

(4)Odvzem rudarske pravice za izkoriščanje učinkuje od dneva pravnomočnosti odločbe.

(5)Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila izdana odločba o odvzemu rudarske pravice, ne more ponovno kandidirati zanjo v obdobju sedmih let po pravnomočnosti odločbe.

(1)Rudarska pravica za izkoriščanje ugasne, če je izpolnjen kateri od teh pogojev: 1. s potekom časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba, 2. če je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje začet stečajni postopek in je izpolnjen kateri od teh pogojev: - če nosilec rudarske pravice, ki je rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z vplačili v Eko sklad, v roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne predloži bančne garancije v znesku razlike med stroškom končne sanacije in že vplačanimi rezerviranimi sredstvi za sanacijo v Eko sklad, z veljavnostjo najmanj treh let, - če nosilec rudarske pravice, ki še ne zagotavlja rezerviranih sredstev za sanacijo v skladu z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka 54. člena tega zakona, v roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne predloži bančne garancije v celotnem znesku stroška končne sanacije, z veljavnostjo najmanj treh let, - če je nosilec rudarske pravice lastnik zemljišč, ki jih obsega pridobivalni prostor, pa ta zemljišča niso prodana v dveh letih od začetka stečajnega postopka, - če je bilo premoženje iz prejšnje alineje prodano, vendar rudarska pravica ni bila prenesena na novega lastnika premoženja v roku iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona, - če nosilec rudarske pravice ni lastnik zemljišč, ki jih obsega pridobivalni prostor, pa v dveh letih od začetka stečajnega postopka nobena druga pravna ali fizična oseba ni pridobila pravice izvajati rudarska dela na teh zemljiščih v skladu z določbami tretjega odstavka 46. člena tega zakona z namenom izkoriščanja mineralne surovine, ter v istem roku dokazila o tem predložila ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, - če je druga pravna ali fizična oseba pridobila pravico izvajati rudarska dela na zemljiščih iz prejšnje alineje z namenom izkoriščanja mineralne surovine, vendar rudarska pravica na to osebo ni bila prenesena v roku iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona, 3. nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, preneha obstajati, pa rudarska pravica ni prenesena na pravnega naslednika v roku iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona, 4. v primeru smrti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ki je fizična oseba, rudarska pravica ni prenesena na dediča v roku iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.

(2)Z dnem ugasnitve rudarske pravice iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje začasno prevzame ministrstvo, pristojno za rudarstvo. V obdobju, ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, nastopa v vlogi nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, obveznosti iz naslova plačila koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo mirujejo. Obveznosti iz naslova koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo, ki so zapadle do začetka stečajnega postopka, postanejo predmet priglasitve terjatev iz stečajne mase, preostale zapadle obveznosti do ugasnitve rudarske pravice pa se štejejo za terjatve iz tekočega poslovanja stečajnega dolžnika.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, rudarsko pravico za izkoriščanje prenese na novega nosilca rudarske pravice po postopku iz 51. člena tega zakona, in sicer do konca obdobja, za katero je rudarska pravica za izkoriščanje podeljena. Za ta postopek prenosa rudarske pravice se ne uporablja 2. točka drugega odstavka 51. člena tega zakona. Tako pridobljena rudarska pravica se lahko podaljša po postopku iz 50. člena tega zakona.

(4)Če v primeru iz prejšnjega odstavka nobena pravna ali fizična oseba ne vloži vloge za prenos rudarske pravice najmanj eno leto pred zaključkom obdobja, za katero je rudarska pravica za izkoriščanje podeljena, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izbere novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje do konca obdobja, za katero je rudarska pravica za izkoriščanje podeljena, na podlagi javnega razpisa. Za postopek izbire nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se smiselno uporabljajo določbe 41. do 42.a člena tega zakona.

(5)Za ustrezno bančno garancijo iz prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka tega člena se šteje bančna garancija, katere naročnik je nosilec rudarske pravice ali druga pravna ali fizična oseba.

(6)Ne glede na prvo in drugo alinejo 2. točke prvega odstavka tega člena lahko nosilec rudarske pravice ali zanj druga pravna ali fizična oseba namesto bančne garancije nakaže razliko med stroškom končne sanacije in že vplačanimi rezerviranimi sredstvi za sanacijo, na račun Eko sklada, in sicer v enakem roku, kot velja za predložitev bančne garancije. Nakazilo se poveča za znesek letnega nadomestila za upravljanje z rezerviranimi sredstvi za sanacijo, ki pripada Eko skladu, in v tem primeru je znesek enak najvišjemu enkratnemu znesku nadomestila po predpisu iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona.

(7)O poravnavi obveznosti iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo, v kateri ugotovi skupno obveznost, višino do izdaje ugotovitvene odločbe vplačanih sredstev in ali so s tem poravnane vse obveznosti.

(1)Zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice za izkoriščanje po tem zakonu je lastnik ali uporabnik zemljišča na ali pod katerim se nahaja mineralna surovina, ki je v skladu z določbami 12. člena tega zakona v javnem interesu, dolžan trpeti omejitve svojih pravic, skladno z določbami tega zakona.

(2)Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko: - določeno zemljišče, v katerem se nahajajo za Republiko Slovenijo strateške mineralne surovine, ki so v skladu s tem zakonom v javnem interesu, pod pogoji in po postopku, ki ga določa ta zakon, razglasi za rudarski prostor v javno korist in - lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču, ki leži v pridobivalnem prostoru, razglašenem za rudarski prostor v javno korist, odvzame ali omeji na način in po postopku, ki ga določajo predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice.

(1)Razglasitev določenega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist se izvede z uredbo vlade.

(2)Vlada izda uredbo o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.

(3)Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist, če je v skladu s 1. točko drugega odstavka 34. člena tega zakona izpolnjen pogoj za uvedbo postopka za izdajo rudarskega koncesijskega akta za mineralno surovino, ki se v skladu z določbami 12. člena tega zakona šteje za mineralno surovino v javnem interesu, iz potrdila, ki ga je izdala samoupravna lokalna skupnost pa izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti.

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka minister, pristojen za rudarstvo, ne more predlagati vladi izdajo uredbe o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist, če leži takšno zemljišče na območju, ki ga ureja akt o zavarovanju, s katerim so izrecno prepovedani vsi posegi v prostor, povezani z opravljanjem dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin.

(5)Predlogu iz tretjega odstavka tega člena mora biti priložena dokumentacija s strokovno utemeljenimi dokazili, na podlagi katerih lahko vlada oceni utemeljenost razglasitve rudarskega prostora v javno korist (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).

(6)Minister, pristojen za rudarstvo, se lahko odloči, da vladi ne poda predloga iz drugega odstavka tega člena, če predlog poda samoupravna lokalna skupnost, pa bi samoupravna lokalna skupnost lahko interesno območje za namen izkoriščanja mineralne surovine opredelila v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona.

(1)Z izdelavo strokovnih podlag se začne s sklepom ministra, pristojnega za rudarstvo.

(2)Za izdelavo strokovnih podlag poskrbi ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ki pa lahko določene njene sestavine poveri za takšne sestavine strokovno usposobljenim pravnim ali fizičnim osebam.

(3)Ob izdelavi strokovnih podlag se mora zagotoviti sodelovanje ministrstev, pristojnih za področje urejanja prostora, varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstvo kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)Strokovne podlage morajo biti sestavljene iz pisnega in grafičnega dela. S pisnim delom se mora dokazati utemeljenost razglasitve določenega območja za rudarski prostor v javno korist, z grafičnim delom pa se mora prikazati območje, ki naj bi se razglasilo za rudarski prostor v javno korist.

(5)Ko so strokovne podlage izdelane, jih minister, pristojen za rudarstvo, javno razgrne kot osnutek z obvestilom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo. S tem obvestilom posebej seznani samoupravne lokalne skupnosti, na katerih območju naj bi se razglasil rudarski prostor v javno korist ter povabi k sodelovanju javnost.

(6)Zainteresirane osebe lahko v roku, ki ga določa obvestilo iz prejšnjega odstavka, posredujejo ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja nameravane razglasitve rudarskega prostora v javno korist.

(7)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, mora zainteresiranim osebam na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je bil izdelan osnutek strokovnih podlag.

(1)Uredba o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist se lahko izda za določen čas, ki se ga določi v odvisnosti od količine in vrste mineralne surovine, ki je v javnem interesu, njenega strateškega pomena za Republiko Slovenijo in pričakovanega začetka izkoriščanja, praviloma za obdobje desetih let, zaradi posebej utemeljenih razlogov pa lahko tudi za daljše obdobje, ki pa ne more biti daljše od tridesetih let.

(2)Uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist obsega: 1. identifikacijo mineralne surovine, 2. vrednote, ki utemeljujejo razglasitev rudarskega prostora v javno korist, 3. opis meje rudarskega prostora v javno korist z navedbo parcelnih številk in katastrske občine zemljišča tako natančno, da jo je mogoče prenesti v zemljiški kataster, 4. čas njene veljavnosti in 5. opis aktivnosti, ki se jih mora izvesti po njeni uveljavitvi z namenom čimprejšnjega začetka izkoriščanja mineralne surovine.

(3)Če se v postopku izdelave strokovnih podlag ugotovi, da bi rudarski prostor v javno korist predstavljal neskladnost z določenim dokumentom urejanja prostora, se mora z uredbo iz prejšnjega odstavka določiti tudi: - izravnalne ukrepe, s katerimi se nadomesti ali omili zaradi rudarskega prostora onemogočena s prostorskim aktom opredeljena raba prostora in ki se jih mora izvesti pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine, - pogoje za izvedbo izravnalnih ukrepov, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine in - nosilca izvedbe izravnalnih ukrepov.

(4)Uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del strokovnih podlag, na podlagi katerega se izda uredba, pa se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo, tako, da je dostopen javnosti.

(1)Na podlagi uredbe vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se pravni status območja, ki ga opredeljuje uredba kot rudarski prostor v javno korist, zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba varovane mineralne surovine.

(2)Zahtevo za vpis zaznambe iz prejšnjega odstavka v zemljiško knjigo pošlje na pristojno sodišče minister, pristojen za rudarstvo, vpis pa se nato opravi po uradni dolžnosti.

(3)Republika Slovenija je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, ki ležijo v območju rudarskega prostora v javno korist. Republika Slovenija je dolžna na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki ima v lasti nepremičnino v območju rudarskega prostoru v javno korist, odkupiti nepremičnino, ki je zaradi omejitev in prepovedi ni več mogoče rabiti za dejavnost, kot se je rabila pred sprejetjem uredbe ali pa se lahko rabi le v neznatni meri.

(4)Lastnik lahko uveljavlja pravico iz prejšnjega odstavka v postopku, ki ga za odvzem lastninske pravice določajo predpisi, ki urejajo omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.

(5)Če se v območju rudarskega prostora v javno korist nahajajo stavbe in drugi objekti, je dopustno na njih izvajati dela, ki jih predpisi, ki urejajo graditev objektov, opredeljujejo kot redna in investicijska vzdrževalna ter vzdrževalna dela v javno korist, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje ter rekonstrukcije.

(6)V primeru nove gradnje, prizidave, nadzidave ali spremembe namembnosti objekta, ki se naj bi izvedla v območju rudarskega prostora v javno korist in za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo, je potrebno tudi pred začetkom gradnje objektov, za katera je s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določeno, da se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja.

(7)Za območja, ki jih določa uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se k sklepu o začetku njihove izdelave pridobi soglasje ministra, pristojnega za rudarstvo, s katerim se določijo tudi pogoji, ki se jih mora v postopku priprave prostorskega akta upoštevati.

(1)Če se v času veljavnosti uredbe o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist ne začne z izkoriščanjem mineralnih surovin na območju, ki ga opredeljuje uredba, preneha veljati uredba po preteku časa, določenega z njo.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist preneha pred potekom časa, določenega z njo, če se za območje, ki ga opredeljuje uredba, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za rudarstvo, sprejme takšen prostorski akt, zaradi katerega bi bilo izkoriščanje mineralne surovine v takšnem delu trajno onemogočeno.

(3)Uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se lahko spremeni, če se za del območja, ki ga opredeljuje takšen akt, sprejme takšen prostorski akt, zaradi katerega bi bilo izkoriščanje mineralne surovine v takšnem delu trajno onemogočeno.

(1)Omejitev ali odvzem lastninske pravice na nepremičninah, ki ležijo v območju, ki je v skladu s tem zakonom razglašeno za rudarski prostor v javno korist, se izvede v korist Republike Slovenije kot razlastitvenega upravičenca.

(2)Lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz prejšnjega odstavka se lahko v korist razlastitvenega upravičenca tudi omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali rudniške gradnje, lahko pa se tudi začasno omeji v korist razlastitvenega upravičenca, če je to potrebno zaradi izkoriščanja mineralne surovine.

(3)Postopek omejitve oziroma odvzema lastninske pravice se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.

Če razlaščenec ugotovi, da se v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi njegove nepremičnine ni začelo z izkoriščanjem mineralnih surovin, ima pravico od pristojnega razlastitvenega organa zahtevati razveljavitev odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi in vrnitev nepremičnin v stanju, kot so bile pred začetkom postopka.

(1)Z izkoriščanjem mineralnih surovin se lahko začne šele po začetku veljavnosti koncesijske pogodbe.

(2)Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja rudarskih del skleniti pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del s pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki te pogoje izpolnjuje. Tak izvajalec ne more nastopati kot prodajalec mineralne surovine, ampak je njen prodajalec lahko samo koncesionar. Kadar mineralno surovino na trg dostavlja izvajalec, lahko mineralno surovino prodaja na trgu samo v imenu in za račun koncesionarja.

(3)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora najmanj 15 dni pred začetkom zahtevnih rudarskih del iz 71. člena tega zakona rudarski inšpekciji prijaviti začetek del in v prijavi navesti: 1. številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe, na podlagi katere je pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje, 2. vrsto zahtevnih rudarskih del, ki jih bo izvajal, 3. lokacijo del iz prejšnje točke, 4. podatke o potrjenem rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje in potrjenem rudarskem projektu za izvedbo, s katerima so opredeljena rudarska dela iz 2. točke tega odstavka, 5. planiran datum začetka del iz 2. točke tega odstavka, 6. izvajalca rudarskih del iz 22. člena tega zakona, 7. osebo, ki bo opravljala posle tehničnega vodje rudarskih del iz 70. člena tega zakona, 8. osebo, ki bo opravljala naloge s področja varnosti in zdravja pri delu iz 75. člena tega zakona.

(4)Izkoriščanje mineralnih surovin in izvajanje del, ki se po tem zakonu štejejo za zahtevna rudarska dela, se lahko začneta samo na podlagi poprej izdelanega in revidiranega rudarskega projekta za izvedbo, ki ga morata pred začetkom del v obliki izjave, da se strinjata z njegovimi tehničnimi rešitvami, potrditi pooblaščeni osebi nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in izvajalca zahtevnih rudarskih del (potrjeni rudarski projekt za izvedbo). Rudarski projekt za izvedbo mora biti skladen z višje rangiranim rudarskim projektom, na katerega se nanaša rudarski projekt za izvedbo (rudarskim projektom za raziskovanje, pridobitev koncesije za izkoriščanje ali opustitev rudarskih del).

(5)Osebi iz prejšnjega odstavka morata izpolnjevati s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del.

(6)Če se izven rudniškega prostora gradi objekt s pomočjo razstreljevanja ali vrta vrtina globine nad 300 m iz tretjega odstavka 123. člena tega zakona, tretji odstavek tega člena smiselno velja za izvajalca teh del.

(7)Ne glede na četrti odstavek tega člena ni mogoče potrditi rudarskega projekta za izvedbo del, ki vključujejo hidravlično lomljenje.

(1)Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje podzemnih rudarskih del, je lahko: - oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke smeri, dvema letoma delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali - oseba z visoko strokovno izobrazbo rudarske ali geotehnološke smeri, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali - oseba z višjo strokovno izobrazbo rudarske ali geotehnološke smeri, štirimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.

(2)Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje površinskih rudarskih del je lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, tudi oseba s srednjo strokovno izobrazbo rudarske in geotehnološke smeri, desetimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.

(3)Vodja posameznih rudarskih del pri podzemnih in površinskih rudarskih delih je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.

(4)Za vodenje površinskih rudarskih del zadostuje le ena oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del, za vodenje podzemnih rudarskih del pa mora biti za vsako odkopno polje oziroma revir zagotovljena po ena oseba, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del, pri čemer pa mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izmed njih določiti glavnega tehničnega vodjo rudarskih del.

(5)Pri površinskih rudarskih delih, ki po 71. členu tega zakona ne spadajo med zahtevna rudarska dela, tehnični vodja rudarskih del lahko vodi rudarska dela tudi na dveh ali več pridobivalnih prostorih, če je zagotovljena njegova prisotnost na delovišču vsaj enkrat tedensko in pod pogojem, da opravljeno število njegovih ur ne presega s predpisi, s katerimi se urejajo delovna razmerja, maksimalno dovoljenega števila ur.

(6)Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena je tehnični vodja rudarskih del in vodja posameznih rudarskih del pri globinskem vrtanju lahko tudi oseba s strokovno izobrazbo s področja raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina ali področja globinskega vrtanja.

(7)Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena je tehnični vodja rudarskih del in vodja posameznih rudarskih del pri površinskih rudarskih delih, ki ne spadajo med zahtevna rudarska dela, lahko tudi oseba z gradbeno smerjo izobrazbe, če program izobraževanja vključuje tudi geomehaniko tal ali geotehniko.

(1)Izvajalec rudarskih del lahko organizira strojno, elektro, elektro-strojno, hidrogeološko, geomehansko in druge tehnične službe.

(2)Vodja tehnične službe pri podzemnih rudarskih delih je lahko: - oseba z univerzitetno izobrazbo tiste smeri, ki ustreza vrsti tehnične službe, dvema letoma delovnih izkušenj s področja del, ki jih izvaja posamezna tehnična služba, in opravljenim strokovnim izpitom za vodjo te tehnične službe, - oseba z visoko strokovno izobrazbo tiste smeri, ki ustreza vrsti tehnične službe, tremi leti delovnih izkušenj s področja del, ki jih izvaja posamezna tehnična služba, in opravljenim strokovnim izpitom za vodjo te tehnične službe ali - oseba z višjo strokovno izobrazbo tiste smeri, ki ustreza vrsti tehnične službe, štirimi leti delovnih izkušenj s področja del, ki jih izvaja posamezna tehnična služba, in opravljenim strokovnim izpitom za vodjo te tehnične službe.

(3)Vodja tehnične službe pri površinskih rudarskih delih je lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, tudi oseba s srednjo strokovno izobrazbo tiste smeri, ki ustreza vrsti tehnične službe, desetimi leti delovnih izkušenj s področja del, ki jih izvaja posamezna tehnična služba, in opravljenim strokovnim izpitom za vodjo te tehnične službe.

(4)Vodja posameznih tehničnih del pri podzemnih in površinskih rudarskih delih je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.

Zahtevna rudarska dela se razvrščajo na: 1. izvajanje zahtevnih temeljnih rudarskih del, kot so: - odpiranje in pričetek pridobivanja mineralne surovine iz odkopnih polj, revirjev ali delov nahajališč, - odpiranje in pričetek pridobivanja mineralnih surovin v varnostnih stebrih, - uvajanje novih odkopnih metod pri izkoriščanju, - vse vrste razstreljevalnih del, - vrtanje vrtin globine 300 m in več ter vrtanje vrtin, kjer obstaja nevarnost ionizirajočega sevanja, vdora ali izbruha vode, nafte ali zemeljskega plina ali drugih nevarnih plinov, - vsa dela, ki so v zvezi z vbrizgavanjem in shranjevanjem zemeljskih plinov v geološke strukture, - dela, ki so v zvezi s kategoriziranjem rudniških prostorov glede na preteče nevarnosti, - vsa dela, ki se izvajajo na območjih s pojavi nevarnih plinov, par, prahu, ionizirajočega sevanja, vdorov vode ali razmočene hribine, izbruhov vode, nafte in zemeljskega plina, - zapiranje rudnikov in odprava posledic izkoriščanja in - rekonstrukcija rudniških prostorov po končanem izkoriščanju; 2. izvajanje zahtevnih drugih rudarskih del, kot so: - gradnja objektov, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, štejejo za zahtevne objekte, - gradnja objektov, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočim sevanjem, štejejo za jedrski objekt, - gradnja jaškov in ostalih objektov, ki povezujejo obzorja oziroma jamo s površino, - gradnja glavnih skladišč razstrelilnih sredstev ter glavnih skladišč tekočih goriv in maziv, - gradnja glavnih črpališč, vodnih vrat, jezov in baraž, - montaža glavnih postrojev in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem in - gradnja ostalih glavnih objektov in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem.

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora pred začetkom izvajanja rudarskih del razpolagati z načrtom rudniškega prostora in ga predati izvajalcu rudarskih del ter imeti na delovišču rudarske projekte, na podlagi katerih izvaja rudarska dela, in drugo dokumentacijo, predpisano s tem zakonom. Načrt rudniškega prostora mora biti skladno z napredovanjem rudarskih del dopolnjen najmanj enkrat letno. Iz načrta rudniškega prostora mora biti razvidno dejansko stanje izvedenih rudarskih del glede na projektirano stanje.

(2)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ob izvajanju rudarskih del poskrbeti za geološko dokumentacijo, ki se izdeluje kot geološke raziskave za ugotavljanje geološke zgradbe, odkrivanje nahajališč, določanje zalog ali virov, ugotavljanje fizikalno-mehanskih in drugih geoloških parametrov kamnin, ugotavljanje geoloških pogojev za pridobivanje mineralnih surovin in gradnjo površinskih in podzemskih objektov ter ugotavljanje geoloških pogojev za vbrizgavanje in shranjevanje zemeljskih plinov. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje oziroma izvajalec rudarskih del morata v zvezi z raziskovanjem mineralnih surovin znotraj pridobivalnega prostora zagotoviti obveščanje, poročanje in odvzem vzorcev skladno s petim odstavkom 28. člena ter tretjim in četrtim odstavkom 29. člena tega zakona.

(3)Za pravilno izvajanje rudarskih del in racionalno izkoriščanje mineralnih surovin ter zagotavljanje varnega dela in preprečitev materialne škode si mora izvajalec rudarskih del zagotoviti rudarske načrte in karte, izdelane na podlagi meritev, iz katerih so razvidni stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj ter položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini (v nadaljnjem besedilu: načrti rudarskih merjenj).

(4)Načrt pridobivalnega prostora za potrebe izdaje koncesijskega akta lahko izdela, poda koordinate točk, ki ta prostor omejujejo, in izračuna njegovo površino samo pooblaščena geodetska organizacija, ki za načrt in podatke izda tudi ustrezen certifikat. Znotraj rudniškega prostora lahko opravlja naloge s področja rudarskega merjenja, vodenja merske dokumentacije, izdelave rudarskih kart in načrtov oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta ali za tehničnega vodjo rudarskih del, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja rudarskih merjenj, na površinskih kopih pa tudi pooblaščena geodetska organizacija. Kopije načrtov rudarskih merjenj morata nosilec rudarske pravice in izvajalec rudarskih del dostaviti ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, na njegovo zahtevo.

(5)Rudarska dela je treba izvajati tako, da z upoštevanjem zadnjega stanja rudarske tehnike, ki temelji na priznanih izsledkih znanosti, spoznanj in izkušenj s področja rudarstva ter ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov v največji mogoči meri izostanejo škodljivi vplivi na okolje.

(6)Rudarska dela v rudniških prostorih, v katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje, sme izvajalec rudarskih del začeti izvajati le na podlagi potrjenega rudarskega projekta za izvedbo takih rudarskih del.

(7)Pri izvajanju del iz prejšnjega odstavka mora izvajalec rudarskih del upoštevati predpise, ki urejajo tehnične normative v rudarstvu (v nadaljnjem besedilu: tehnični predpisi), predpise, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter varstvo okolja in druge predpise, če ni s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določeno drugače.

(8)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora zagotoviti dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovin, ki jih izkorišča.

(9)Izvajalec rudarskih del mora spremljati in nadzorovati geološke in geofizikalne pojave, zagotavljati monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje ter o njem voditi dokumentacijo o vplivih na okolje.

(10)Izvajalec rudarskih del mora vsak rudniški prostor ali delovišče, na katerem se izvajajo rudarska dela, kategorizirati glede na obstoječe nevarnosti in določiti stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti ter na tej podlagi izdelati dokumentacijo v obliki revidiranega rudarskega projekta.

(1)Minister, pristojen za rudarstvo, izda za izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del naslednje tehnične predpise: 1. za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih in pod zemljo, 2. za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem, 3. za električne naprave in instalacije v rudnikih s površinskim in podzemnim pridobivanjem mineralnih surovin, 4. za dela na površini in pod zemljo, ki so povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin, 5. za dela pri bogatenju mineralnih surovin, 6. za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu in 7. druge tehnične prepise in predpise o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu.

(2)Če se pri izvajanju rudarskih del iz prejšnjega odstavka pokažejo določene posebnosti, ki jih ne urejajo ali jih ne urejajo v celoti tehnični predpisi iz prejšnjega odstavka, se lahko takšne posebnosti uredijo s splošnim aktom izvajalca rudarskih del, ki pa ne sme biti v nasprotju s tehničnimi predpisi.

(1)Tehnično soglasje je pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju in uporabnosti postrojev za izvajanje rudarskih del in odkopnih metod.

(2)Tehnično soglasje se lahko izda za postroje za izvajanje rudarskih del in za odkopne metode, ki niso urejene s tehničnim predpisom iz prejšnjega člena ali za katere odbor izvedencev rudarske stroke, ki ga imenuje minister, pristojen za rudarstvo, na podlagi strokovnih spoznanj meni, da zanje tehnični predpis v doglednem času še ne more biti izdan, lahko pa tudi za postroje za izvajanje rudarskih del in za odkopne metode, ki pomembno odstopajo od tehničnih predpisov.

(3)Na zahtevo proizvajalca, uvoznika ali projektanta postroja za izvajanje rudarskih del, ali odkopne metode in na predlog odbora izvedencev rudarske stroke izda tehnično soglasje minister, pristojen za rudarstvo.

(4)Minister, pristojen za rudarstvo, določi pogoje in postopek za izdajo tehničnega soglasja.

(5)Odbor izvedencev rudarske stroke opravlja naloge v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za rudarstvo.

(6)Stroški izdaje tehničnega soglasja, ki nastanejo zaradi dela odbora izvedencev rudarske stroke, bremenijo vlagatelja zahteve.

(7)Za pravilno izvajanje izdanega rudarskega tehničnega soglasja je odgovoren tehnični vodja rudarskih del.

(1)Vsak izvajalec rudarskih del mora zagotoviti izvajanje in nadzorstvo nad izvajanjem tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, v primeru rudarskih del, namenjenih izkoriščanju radioaktivnih oziroma jedrskih mineralnih surovin pa tudi s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji.

(2)Izvajalec rudarskih del, ki izvaja podzemna rudarska dela, mora organizirati službo za varnost pri delu ter zagotoviti, da naloge zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik.

(3)Vodja službe za varnost in zdravje pri delu iz drugega odstavka tega člena je lahko le oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske, geotehnološke ali vrsti podzemnih del ustrezne smeri, vodja službe za varnost pri delu pri podzemnem izkoriščanju mineralnih surovin pa je lahko le oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske smeri. Vodja službe za varnost in zdravje pri delu mora izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom za tehničnega vodjo rudarskih del ter imeti opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu, osebe, ki pri izvajanju rudarskih del iz tega odstavka opravljajo strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, pa morajo izpolnjevati pogoje, ki se določijo s splošnim aktom izvajalca rudarskih del o varnosti in zdravju pri delu, sprejetim v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

(4)Strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, ki se opravljajo pri površinskem izvajanju rudarskih del lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom za tehničnega vodjo rudarskih del, opravlja tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

(5)Vsak izvajalec rudarskih del mora pred pričetkom del izdelati in sprejeti splošni akt o varnosti in zdravju pri delu, s katerim ureja področje varnosti in zdravja pri delu, zlasti kar zadeva ocenjevanje tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev ter določitev načinov in ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in sprejeti splošni akt o varnosti in zdravju pri delu. Splošni akt o varnosti in zdravju pri delu mora izvajalec rudarskih del dopolnjevati ob vsaki spremembi ravni tveganja. V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu se določi tudi zahtevana obdobna prisotnost osebe, pooblaščene za varnost in zdravje pri delu, na posameznem delovišču.

(6)Podrobnejšo vsebino in način izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji.

(7)Strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu lahko pooblaščena oseba izvaja tudi na dveh ali več pridobivalnih prostorih, če je njena prisotnost na posameznem delovišču zagotovljena v skladu s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu iz petega odstavka tega člena in pod pogojem, da opravljeno število njenih ur ne presega s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, maksimalno dovoljenega števila ur.

(8)Oseba, pooblaščena za varnost in zdravje pri delu, mora ugotovitve o pregledu delovišč in izdane ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu vpisati v knjigo rudarskega nadzora.

(1)Izvajalec rudarskih del, ki izvaja podzemeljska rudarska dela ali dela v ognje in eksplozijsko nevarnih obratih ali dela, pri katerih lahko nastanejo strupeni plini, pare ali nevarnosti vdorov plina, vode in mulja, mora organizirati reševalno službo. Več izvajalcev rudarskih del lahko organizira skupno reševalno službo. Površinski kopi morajo organizirati reševalno službo v primeru, če je narava njihovega dela takšna, da ni mogoče uspešno izvajati reševanja s civilnimi reševalnimi službami.

(2)Vsak delavec mora takoj obvestiti nadrejenega o vsakem pojavu nevarnosti, še posebej o pojavih eksplozivnih, zadušljivih, strupenih plinov, vdorih vode, mulja, blata, hribinskih udarih in plazovih, nastalih previsih, nestabilnih brežinah, zatajenih razstrelnih sredstvih in o drugih nastalih nevarnostih, ki lahko ogrozijo zaposlene, objekte in naprave.

(3)O vseh nevarnih pojavih iz prejšnjega odstavka tega člena, mora odgovorna oseba izvajalca rudarskih del takoj obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo.

(4)V primeru pojava nevarnosti, in ko je ogrožena varnost zaposlenih, objektov in naprav pri izvajanju rudarskih del, vodi akcijo reševanja odgovorna oseba, določena s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.

(5)Rudarska inšpekcija lahko odredi za vodenje akcije reševanja drugo odgovorno osebo ali prevzame vodenje akcije sama, če ugotovi, da vodenje akcije ni dovolj strokovno in učinkovito.

(6)Izvajanje opravil in način organiziranja in delovanja reševalne službe predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

(1)Kadar v istem rudniku izvajata delo dva ali več izvajalcev rudarskih del, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zagotoviti usklajevanje izvajanja vseh ukrepov, ki so povezani z varnostjo in zdravjem delavcev ter je odgovoren za varen potek vseh rudarskih del. Navedeno ne odvezuje posameznih izvajalcev odgovornosti za izvajanje vseh ukrepov, povezanih z varnostjo in zdravjem njihovih delavcev.

(2)Za varno izvajanje del sklenejo v primeru iz prejšnjega odstavka nosilec rudarske pravice za izkoriščanje in izvajalci rudarskih del pisni sporazum, v katerem določijo skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

(1)Tehnični vodja rudarskih del mora pri izvajanju rudarskih del zagotavljati tehnično vodenje del po rudarski tehnični dokumentaciji in tehničnih predpisih ter predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, pri gradnjah rudniških objektov, montaži postrojev ter rudarskih delih, ki se izvajajo na podlagi gradbene tehnične dokumentacije, pa mora poleg tehničnega vodenja zagotavljati tudi nadzor po predpisih, ki urejajo graditev objektov.

(2)Pri površinskem izvajanju rudarskih del se zagotavlja tehnično vodenje tako, da daje tehnični vodja rudarskih del sprotna navodila vodjem posameznih rudarskih del in nadzoruje njihovo delo, pri podzemnem izvajanju rudarskih del pa se tehnično vodenje zagotavlja tako, da glavni tehnični vodja rudarskih del koordinira delo tehničnih vodij rudarskih del in jim daje po potrebi tudi ustrezna navodila in nadzoruje njihovo vodenje rudarskih del, posamezni tehnični vodje rudarskih del pa dajejo na tej podlagi sprotna navodila vodjem posameznih rudarskih del in nadzorujejo njihovo delo. Glede na obseg in zahtevnost del, ki so načrtovana v rudarskem projektu, lahko tehnični vodja rudarskih del v soglasju z izvajalcem rudarskih del zagotovi tudi tehnično vodenje posameznih del z imenovanjem drugih pooblaščenih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za vodjo posameznih rudarskih del.

(3)Tehnični vodja rudarskih del mora pri vodenju ali nadziranju zagotoviti, da se delovne priprave in naprave uporabljajo in vzdržujejo v skladu s predpisi.

(4)Izvajalec rudarskih del mora omogočiti projektantski nadzor nad izvajanjem rudarskih del po potrjenem rudarskem projektu za izvedbo v skladu z režimom projektantskega nadzora, ki ga je v projektu predpisal odgovorni rudarski projektant. Projektantski nadzor lahko izvaja oseba, ki v skladu s tem zakonom izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta.

(5)Tehnično vodenje in izvajanje nadzora po tem členu mora biti določeno v splošnem aktu izvajalca rudarskih del o varnosti in zdravju pri delu, sprejetim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo in zdravje pri delu.

Vsak tehnični vodja rudarskih del mora voditi knjigo rudarskega nadzora. V knjigo rudarskega nadzora se vnašajo: 1. ukrepi rudarskega inšpektorja, izdani na kraju samem, 2. odločbe, ki jih izdaja rudarski inšpektor, 3. ukrepi pooblaščenih oseb izvajalca rudarskih del, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu in 4. službeni nalogi pooblaščenih oseb izvajalca rudarskih del.

(1)Tehnično vodenje in nadzor iz 78. člena tega zakona zajema vsa pooblastila, ki so določena s tehničnimi predpisi in predpisi o varnosti in zdravju pri delu in jih odgovorna oseba izvajalca rudarskih del uporablja za tehnično pravilno in varno izvajanje del po potrjenih rudarskih projektih za izvedbo znotraj rudniškega prostora. Tehnično nadzorstvo znotraj rudniškega prostora in pri izvajanju rudarskih del, ki niso v neposredni povezavi z izkoriščanjem mineralnih surovin pa zajema le pooblastila za tehnično pravilno izvajanje del po potrjenih rudarskih projektih za izvedbo.

(2)Pred začetkom izvajanja posameznih rudarskih del mora tehnični vodja takšnih del opraviti pregled potrjenega projekta za izvedbo rudarskih del in opozoriti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in odgovornega rudarskega projektanta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti ter predlagati njihovo odpravo.

(3)Če vodja rudarskih del ob izvajanju rudarskih del na podlagi potrjenega rudarskega projekta za izvedbo ugotovi, da obstajajo v njem takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje, mora o tem brez odlašanja seznaniti tehničnega vodjo rudarskih del in do dokončne njegove odločitve ustaviti dela.

(1)Če vodja posameznih rudarskih del ob izvajanju teh del ugotovi, da zaradi geoloških ali tehnoloških razmer, drugačne lege mineralne surovine, kot je bila predvidevana ob izdelavi rudarskega projekta za izvedbo in drugih razlogov, kot so nepredviden obstoj ali vdor vode, plina in zemljin, slabša nosilnost geoloških struktur od predvidevane, najdba druge vrste mineralne surovine in podobno, potrjeni rudarski projekt za izvedbo ne zadošča oziroma da na njegovi podlagi ne bo mogoče izvesti načrtovanih rudarskih del, se lahko v soglasju z glavnim tehničnim vodjem rudarskih del in projektantom, ki je izdelal takšen projekt, posamezni tehnični načrti ustrezno spremenijo ali dopolnijo, vendar samo, če se zaradi takšnega odmika od rudarskega projekta za izvedbo ne poslabšajo pogoji iz varstva pri delu.

(2)Tehnične načrte iz prejšnjega odstavka lahko izdela tehnični vodja rudarskih del ali po njegovem naročilu vodja posameznih rudarskih del sam, če s tem soglaša projektant.

(3)Z izvajanjem del na podlagi odmika rudarskega projekta za izvedbo se lahko začne po pridobljenem pisnem soglasju službe za varnost pri delu in projektanta, ki ga je izdelal, lahko pa tudi drugega projektanta, če projektant, ki ga je izdelal, ne obstoji več. V soglasju se ugotovi, da se niso poslabšali pogoji varstva pri delu, ki so določeni v rudarskem projektu za izvedbo. Če se takšno soglasje ne pridobi, se mora pred nadaljevanjem del izdelati nov rudarski projekt za izvedbo in ga pred začetkom del revidirati in v primeru zahtevnih rudarskih del tudi potrditi v skladu s četrtim odstavkom 69. člena tega zakona.

(4)Za izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov ter mineralnih, termalnih in radioaktivnih voda sme izvajalec rudarskih del, zaradi geoloških razmer in oblike terena, brez soglasja rudarskega projektanta spremeniti mesta vrtin, ki so predvidena v potrjenem rudarskem projektu za izvedbo, če se s tem ne posega izven odobrenega pridobivalnega prostora in se ne poslabšajo pogoji iz varstva pri delu.

(1)Začasno ustavitev izvajanja rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin zaradi nepričakovanih geoloških, rudarskih ali gospodarskih vzrokov, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najpozneje v 24 urah po ustavitvi del, v primeru nevarnega pojava pa takoj.

(2)Začasno pričakovano ustavitev del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj osem dni pred ustavitvijo del. V tem roku mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji tudi ponovni pričetek del.

(3)Če je ustavitev del iz prvega odstavka tega člena pričakovana za več kot trideset dni, je potrebno opraviti meritve stanja in dopolniti rudarske načrte, napraviti zapisnik o vzrokih za ustavitev del ter o nevarnostih, ki utegnejo nastati pri ponovnem pričetku del.

(4)Vsako začasno ustavitev izvajanja rudarskih del, ki niso zajeta v prvem odstavku tega člena, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najpozneje v 24 urah po ustavitvi del, v primeru nevarnega pojava pa takoj.

(5)Med začasno ustavitvijo del mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje poskrbeti za redno vzdrževanje vseh rudniških prostorov in rudniških gradenj, kakor tudi drugih podzemnih prostorov in objektov, ki niso v povezavi z izkoriščanjem mineralnih surovin tako, da je v njih možno gibanje brez nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in da se prepreči nastanek škode.

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora klasificirati in kategorizirati zaloge in vire mineralnih surovin ter voditi evidenco in hraniti podatke o zalogah in virih mineralnih surovin ter o stanju klasificiranih in kategoriziranih zalog najmanj enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.

(2)Vsebino in obliko poročil, vsebino elaborata o zalogah in virih ter rokih za njegovo obnovo in predložitev ter način vodenja evidence, hranjenja podatkov, klasificiranja in kategoriziranja zalog in virov, vsebino elaborata o zalogah in virih mineralnih surovin, postopek za potrditev elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralne surovine ter stanju shranjenih zemeljskih plinov, način poročanja ter o bilanci teh rezerv oziroma shranjenih zemeljskih plinih predpiše minister, pristojen za rudarstvo.

(3)Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za geotermični energetski vir in naravno morsko sol.

(4)Ne glede na določbe predpisa, ki ureja poslovno skrivnost, se v primeru naravne ali druge nesreče na območju rudniškega prostora lahko uporabijo podatki iz poročil iz prvega odstavka in elaboratov iz drugega odstavka tega člena, če se takšni podatki oziroma elaborati uporabijo za potrebe zaščite in reševanja ter odprave posledic naravne oziroma druge nesreče.

(1)Če po začetku izkoriščanja nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ugotovi, da na pristopnem zemljišču, ki vodi do pridobivalnega prostora, ni mogoče urediti vseh priključkov od pridobivalnega prostora na javna distribucijska omrežja in je zaradi tega prekomerno otežena dostava mineralnih surovin na trg, lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izven območja rudniškega prostora v lastni režiji zgradi dodatno rudarsko infrastrukturo.

(2)Za dodatno rudarsko infrastrukturo se šteje: 1. ustrezna cesta ali tovorna železnica (v nadaljnjem besedilu: rudarska priključna prometnica), 2. ustrezna tovorna žičnica, transportni trak ali druga ustrezna naprava, namenjena transportu trdnih mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: rudarska transportna naprava) in 3. ustrezen cevovod, namenjen transportu nafte oziroma zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: rudarski infrastrukturni vod).

(3)Pred začetkom gradnje dodatne rudarske infrastrukture se mora v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravni organ, pristojen za gradbene zadeve.

(1)Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture vloži pri upravnem organu, pristojnem za gradbene zadeve, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje. V njej mora navesti podatke o parcelnih številkah in katastrski občini zemljišč, na katerih je predvidena dodatna rudarska infrastruktura.

(2)Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture mora biti priloženo: 1. dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in 2. potrdilo ministrstva, pristojnega za rudarstvo, da je nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje brez dodatne rudarske infrastrukture prekomerno otežena dostava mineralnih surovin na trg (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture).

(3)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi: 1. dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo in 2. potrdilo pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, na območju katere naj bi se gradila dodatna rudarska infrastruktura, iz katerega izhaja, da takšna gradnja ne bo onemogočala izvedbo in uporabo s prostorskimi akti določenih prostorskih ureditev, če nameravana gradnja ni izrecno omogočena z ustreznim prostorskim aktom (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti).

(1)Zahtevo za izdajo potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture vloži nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo. V njej mora utemeljiti razloge, ki mu otežujejo dostavo mineralnih surovin na trg in zaradi katerih ocenjuje, da se mora izven območja rudniškega prostora zgraditi določena dodatna rudarska infrastruktura.

(2)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture ali zavrne njegovo izdajo s sklepom, ki ga nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.

(3)Z dnem pravnomočnosti potrdila iz drugega odstavka tega člena se dodatna rudarska infrastruktura šteje za objekt gospodarske javne infrastrukture.

(4)Potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture velja dve leti po pravnomočnosti sklepa iz drugega odstavka tega člena.

(5)Veljavnost potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture se lahko podaljša za eno leto, če zaprosi nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za njegovo podaljšanje pred iztekom roka njegove veljavnosti.

(6)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podaljša veljavnost potrdila o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture, če ugotovi, da nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja za njeno gradnjo iz razlogov, na katere ni mogel vplivati.

(1)Zahtevo za izdajo potrdila o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti vloži nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pri pristojnem organu samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju se naj bi zgradila določena dodatna rudarska infrastruktura.

(2)Zahtevi za izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka se mora priložiti idejna zasnova nameravane dodatne rudarske infrastrukture, izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in veljavno potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture.

(3)Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti izda potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti ali zavrne njegovo izdajo s sklepom, ki ga nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.

(4)Potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti velja dve leti po pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka in ga ni mogoče podaljšati. V tem času mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje vložiti zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.

Gradbeno dovoljenje za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture se izda v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ni s tem členom določeno drugače.

Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki pridobi potrdilo o nujnosti dodatne rudarske infrastrukture, ne more pa v primeru, ko nameravana gradnja dodatne rudarske infrastrukture ni izrecno omogočena z ustreznim prostorskim aktom, pridobiti tudi potrdila o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti, ima pravico, da pri pristojnem organu samoupravne lokalne skupnosti, ki je zavrnila izdajo takega potrdila, vloži zahtevo za izdelavo in sprejem prostorskega akta za gradnjo dodatne rudarske infrastrukture.

Če lastnik zemljišča ugotovi, da se na njegovem zemljišču izvajajo rudarska dela z namenom izkoriščanja mineralnih surovin, za katera ni dal izvajalcu rudarskih del nobenih soglasij za uvedbo postopka za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, mora o tem nemudoma obvestiti pristojno inšpekcijo glede na vrsto rabe prostora.

(črtan)

(1)Če se pri izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po predpisih, ki urejajo gradnjo, ali gradnji gozdne infrastrukture na podlagi odločbe, izdane po predpisih, ki urejajo gozdove, predvideva pridobitev mineralne surovine, veljajo za investitorja teh del glede plačila za pridobljeno enoto mineralne surovine določbe tega zakona in predpisov, ki urejajo način določanja plačila rudarske koncesnine.

(2)Če pristojni upravni organ izda odločbo za gradnjo gozdne infrastrukture, pri kateri bo izkopana tudi mineralna surovina, takšno odločbo pošlje v vednost rudarski inšpekciji.

(3)Obveznost glede plačila za pridobljeno enoto mineralne surovine iz prvega odstavka tega člena velja ne glede na čistost mineralne surovine, način njene dejanske uporabe ali njene drugačne opredelitve po drugih predpisih (npr. opredelitve za gradbeni odpadek).

(4)Investitor mora pridobljene količine mineralne surovine ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, priglasiti v 15 dneh od zaključka del iz prvega odstavka tega člena. V primeru večletnega izkopa mora za količine, pridobljene v preteklem letu, to storiti najpozneje do konca januarja tekočega leta, za količine, pridobljene v letu zaključka del, pa v 15 dneh od zaključka del. V priglasitvi mora navesti: - podatke o investitorju, - datum začetka del iz prvega odstavka tega člena, - vrsto in količino mineralne surovine v raščenem stanju, pridobljene pri delih iz prvega odstavka tega člena, - datum zaključka del iz prvega odstavka tega člena oziroma predviden rok zaključka del, če dela ne bodo zaključena v istem letu, kot so bila začeta.

(5)Priglasitvi iz prejšnjega odstavka mora investitor priložiti: - kopijo dovoljenja ali odločbe iz prvega odstavka tega člena, - na vpogled tehnično dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo dovoljenja ali odločbe iz prvega odstavka tega člena, če iz dovoljenja ali odločbe ni razvidna predvidena količina izkopa v raščenem stanju, - geološko poročilo o vrsti mineralne surovine in količini izkopanega dela tal, v primeru več različnih mineralnih surovin pa tudi o količini posamezne vrste mineralne surovine.

(6)Ne glede na četrti odstavek 53. člena tega zakona znaša v primerih iz prvega odstavka tega člena nadomestilo za proizvedeno enoto mineralne surovine v raščenem stanju 80 odstotkov povprečne cene enote mineralne surovine v raščenem stanju po predpisu iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona.

(7)Pri izvajanju gradbenih del ali gradnji iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti, da se čim več mineralne surovine ponovno uporabi pri sami izvedbi teh gradbenih del ali gradnji.

(8)Če pri izvajanju gradbenih del ali gradnji iz prvega odstavka tega člena ostajajo viški mineralne surovine, ki jih ni mogoče porabiti pri samih gradbenih delih ali gradnji, lahko investitor z viški mineralne surovine postopa na enega od naslednjih načinov: 1. jih opredeli kot proizvod in da na trg, če izpolnjujejo pogoje za dajanje na trg v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje dajanja proizvodov na trg, 2. jih opredeli za stranski proizvod, če izpolnjujejo pogoje za stranski proizvod v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in da na trg, če izpolnjujejo pogoje za dajanje na trg v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje dajanja proizvodov na trg, 3. jih opredeli kot proizvod iz odpadkov, če jim je prenehal status odpadka v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in izpolnjujejo pogoje za dajanje na trg, v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje dajanja proizvodov na trg, 4. zagotovi njihovo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, ali 5. jih začasno skladišči v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

(9)Ne glede na sedmi odstavek 95. člena tega zakona se viški mineralnih surovin iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo za sanacijo površinskega kopa pod pogoji, da: - se s tem ne onemogoči dostopa do matične mineralne surovine v pridobivalnem prostoru ali ovira njeno izkoriščanje, - se z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje izkaže, da takšna uporaba viškov mineralne surovine ne pomeni nevarnosti za zdravje ali življenje ljudi in živali ter ne povzroča onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju, - so za takšno uporabo viškov mineralne surovine pridobljena vsa dovoljenja in soglasja po drugih predpisih, in - je takšen način sanacije pridobivalnega prostora skladen s prostorskimi akti.

(10)Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo gradnjo in gozdove, ni dovoljeno izdajanje dovoljenj ali odločb za dela iz prvega odstavka tega člena, pri katerih se izkopana mineralna surovina nadomešča z drugimi materiali, kot so zemeljski izkopi, umetno pripravljena zemljina, kompost in digestat, drugi odpadki ali gradbeni proizvodi, pridobljeni iz odpadkov ali od drugje pripeljana mineralna surovina. Odločba, izdana v nasprotju s tem odstavkom, je nična po samem zakonu.

(11)Geološko poročilo iz tretje alineje petega odstavka tega člena lahko izdela samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za izdelavo geološke dokumentacije po tem zakonu in je vpisana v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

(1)V območju rudniškega prostora oziroma preko njega se smejo graditi javne ceste, železniške proge, prekopi ter druge prometne poti, električni vodi visoke napetosti, vodovodi, naftovodi in plinovodi ter drugi objekti in naprave, ki niso namenjene izvajanju rudarskih del, vendar samo, če se zagotovijo varnostni ukrepi in določijo varnostni stebri, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje.

(2)V delu pridobivalnega prostora se lahko pod pogoji iz prejšnjega odstavka in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izjemoma dopusti tudi izvajanje dejavnosti, ki niso namenjene izvajanju rudarskih del, kot so obdelava (predelava in odstranjevanje) odpadkov, preizkušanje določene vrste terenskih in drugih vozil, alpinizem oziroma plezalne in druge podobne športne vaje, strelišča in druge podobne aktivnosti.

(3)Preden se izdela investicijski program za objekte iz prvega odstavka tega člena oziroma se sprejme odločitev za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, mora investitor oziroma nosilec dejavnosti zahtevati od nosilca rudarske pravice za izkoriščanje mnenje o tem, katera smer in lega teh objektov oziroma površin, na katerih se naj bi izvajale dejavnosti, v območju rudniškega prostora bi bila najprimernejša.

(4)Pred začetkom gradnje objektov iz prvega odstavka tega člena ali izvajanja dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v območju rudniškega prostora oziroma preko njega morata investitor gradnje oziroma nosilec dejavnosti in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje skleniti pisni dogovor o razmejitvi odgovornosti.

(5)Za del območja rudniškega prostora se lahko pod pogoji iz prvega odstavka tega člena izdela in sprejme tudi prostorski akt, namenjen gradnji objektov, vendar samo, če se k sklepu o njegovi pripravi in pred sprejetjem takšnega akta pridobi soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(6)Za gradnjo objektov iz prvega odstavka tega člena, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov potrebno gradbeno dovoljenje, in se nahajajo v mejah rudniškega prostora, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Gradnje enostavnega objekta, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje in opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v območju rudniškega prostora tudi ni dovoljeno začeti brez predhodne pridobitve soglasja nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(7)Če se za del območja rudniškega prostora sprejme državni prostorski načrt ali občinski podrobni prostorski načrt s pridobljenim soglasjem nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, se za gradnje objektov iz prvega odstavka tega člena in opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka tega člena v takšnem delu rudniškega prostora ne uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.

(1)Po zaključku izvedbe rudarskih del, ki se v skladu s tem zakonom štejejo za rudniške gradnje ter pred začetkom njihove uporabe, mora izvajalec rudarskih del opraviti interni strokovno tehnični pregled, s katerim se ugotovi, ali so dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi.

(2)Strokovno tehnični pregled se izvede po postopku in na način, določen s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.

(3)O strokovno tehničnem pregledu se izdela zapisnik, katerega priloga so listine, ki dokazujejo, da so bila dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi.

(4)Na podlagi zapisnika iz prejšnjega odstavka tehnični vodja ali glavni tehnični vodja rudarskih del dovoli začetek uporabe izvedenih rudarskih del, v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti pa zahteva, da se takšne pomanjkljivosti pred začetkom uporabe odpravijo.

(5)Izvajalec rudarskih del mora o opravljenih strokovno tehničnih pregledih in vzdrževanju zgrajenih rudarskih objektov, montiranih rudarskih postrojev in obratovanju rudarske infrastrukture voditi evidenco. Evidenca se vodi na način, določen s splošnim aktom izvajalca rudarskih del.

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati ali odpraviti, pa izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možne povzročitelje onesnaževanja okolja ali predvidljive škode na objektih in okolju (v nadaljnjem besedilu: redna zapiralna dela). Pri tem mora upoštevati določbe koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

(2)Redna zapiralna dela iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo samo na podlagi potrjenega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje ter v njegovem okviru izdelanega in potrjenega rudarskega projekta za izvedbo.

(3)Če je treba trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz kateregakoli razloga izvesti še pred dokončanjem izkoriščanja v obsegu podeljene rudarske pravice in koncesije, se takšna predčasna popolna in trajna opustitev izvajanja rudarskih del lahko izvede samo na podlagi rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del iz 97. člena tega zakona ter v njegovem okviru izdelanega in potrjenega rudarskega projekta za izvedbo.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del ni treba izdelati za zemljišča znotraj rudniškega prostora, v katera nosilec rudarske pravice ni posegel in so ostala v naravnem stanju.

(5)Popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del se lahko izvede za celoten pridobivalni prostor ali del pridobivalnega prostora. Opustitev za del pridobivalnega prostora se lahko izvede samo, če izločitev tega dela ne onemogoča izkoriščanja mineralne surovine na preostalem delu pridobivalnega prostora ali ne onemogoča izkoriščanja na način, kot je predviden v potrjenem rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje. V nasprotnem primeru mora nosilec rudarske pravice ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti v potrditev nov rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, v katerem je upoštevan nov obseg pridobivalnega prostora. Potrditev se izvede smiselno na način iz 45. člena tega zakona, o čemer se sklene dodatek h koncesijski pogodbi.

(6)Na delih površinskega kopa, ki niso več potrebni za izkoriščanje mineralne surovine, se sproti izvajata tehnična in biološka sanacija ter omogoči njihova uporaba za druge namene.

(7)Rekultivacija površinskega kopa se izvaja z lastno inertno jalovino in odkrivko. S tem namenom se jalovina in odkrivka do uporabe skladiščita znotraj pridobivalnega prostora. Če znotraj pridobivalnega prostora ni mogoče zagotoviti ustreznega skladiščenja odkrivke in jalovine, se lahko do uporabe za sanacijo skladiščita tudi na drugem zemljišču v bližini pridobivalnega prostora v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. Če lastne odkrivke ni dovolj ali njena kakovost ne omogoča izvedbe renaturacije, se rekultivacija lahko izvede tudi z zemeljskim izkopom ali umetno pripravljeno zemljino v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

(8)Rekultivacija se izvede v debelini, ki jo določajo dokumenti urejanja prostora, če ti debeline ne določajo, pa najmanj v debelini naravnega okolja, vendar ne več kot v povprečni debelini enega metra. Navoz debelejših plasti od drugje pripeljanih zemljin, zemeljskih izkopov, odpadkov in podobnega ne pomeni rekultivacije in rudarskih del po tem zakonu.

(9)Vlada določi: - seznam odpadnih materialov, ki se štejejo za inertne rudarske odpadke v skladu z merili, določenimi v Odločbi 2009/359/ES, - pravila in pogoje za ponovno uporabo inertnih rudarskih odpadkov v pridobivalnem prostoru po končanem pridobivanju mineralnih surovin za namen sanacije pridobivalnega prostora ali v gradbene namene.

(1)Predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz tretjega odstavka 95. člena tega zakona mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti rudarski inšpekciji najmanj šest mesecev pred ustavitvijo del. V enakem roku mora pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vložiti vlogo za tehnični pregled izpolnjevanja pogojev za predčasno opustitev rudarskih del.

(2)Po prejemu vloge iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri, ali so poravnane vse zapadle obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v zvezi s plačevanjem rudarskih koncesnin in sredstev, rezerviranih za sanacijo. Če obveznosti niso poravnane, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, nosilca rudarske pravice obvesti, da lahko poravna obveznosti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v največ osmih dneh. Če nosilec rudarske pravice tudi v tem roku obveznosti ne poravna, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, sproži postopek izvršbe, če ta pred tem še ni bil začet.

(3)Minister, pristojen za rudarstvo, s sklepom imenuje komisijo za tehnični pregled. S sklepom se določijo tudi predmet tehničnega pregleda ter datum in kraj njegove izvedbe. Sklep o imenovanju komisije se vroči nosilcu rudarske pravice in članom komisije najmanj osem dni pred izvedbo tehničnega pregleda. Ta rok je lahko tudi krajši, če se o tem s pisno izjavo strinjajo nosilec rudarske pravice in vsi člani komisije. Za ustrezno pisno izjavo se šteje napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana izjava, poslana na uradni naslov ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ali izjava v elektronski obliki, poslana na uradni elektronski naslov ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Prispele izjave se navedejo v zapisniku iz osmega odstavka tega člena.

(4)V komisijo iz prejšnjega odstavka se glede na zahtevnost tehničnega pregleda imenujejo najmanj po en in največ po dva predstavnika: - ministrstva, pristojnega za rudarstvo, - ministrstva, pristojnega za prostorsko načrtovanje na lokalnem ali državnem nivoju, glede na vrsto veljavnega prostorskega akta ali izdane začasne ukrepe za zavarovanje prostorskega načrtovanja, - ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, - pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, na območju katere so se izvajala rudarska dela, - pobudnika veljavnega državnega prostorskega načrta, če je tak načrt za zadevno območje sprejet, ali pobudnika prostorskega načrta, za katerega so izdani začasni ukrepi za zavarovanje prostorskega načrtovanja, in - rudarske inšpekcije.

(5)Če je zaradi strokovne, tehnične ali druge specifičnosti to potrebno, se lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka imenujejo še strokovnjaki s področja rudarstva, varstva okolja, varstva voda, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi.

(6)Nosilec rudarske pravice mora zagotoviti, da na tehničnem pregledu sodelujejo njegov zakoniti zastopnik ali od njega pooblaščena oseba. Nosilec rudarske pravice lahko na tehnični pregled povabi tudi osebe, ki so sodelovale pri izdelavi rudarske tehnične dokumentacije in izvajanju rudarskih del, dobavitelje materiala in opreme ter druge osebe.

(7)Komisijo za tehnični pregled vodi in njeno delo usmerja član komisije, ki je predstavnik ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Stroške tehničnega pregleda nosi nosilec rudarske pravice, vključujejo pa lahko povračilo stroškov prehrane in povračilo stroškov prevoza na službeni poti. O stroških postopka se odloči s posebnim sklepom.

(8)Člani komisije za tehnični pregled in nosilec rudarske pravice oziroma od njega pooblaščene osebe lahko podajajo pripombe na zapisnik iz desetega odstavka tega člena na tehničnem pregledu. Predstavnik iz druge in tretje alineje četrtega odstavka tega člena lahko vsaj tri dni pred izvedbo tehničnega pregleda ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, pisno sporoči, da nima pripomb in da ne bo sodeloval pri tehničnem pregledu. Če se kateri od teh dveh predstavnikov tehničnega pregleda ne udeleži in v prej navedenem roku pisno ne sporoči svojih pripomb, se šteje, da nima pripomb. Navedeno se vpiše v zapisnik iz desetega odstavka tega člena.

(9)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora na tehničnem pregledu komisiji predložiti rudarsko tehnično dokumentacijo, na podlagi katere je izvajal rudarska dela in sprejel odločitev za prenehanje izkoriščanja mineralnih surovin. Komisija za tehnični pregled je pristojna, da na kraju samem: 1. preveri razloge za opustitev rudarskih del, 2. ugotovi zaloge in vire mineralnih surovin, ki bodo glede na podeljeno koncesijo zaradi predčasne opustitve izvajanja rudarskih del ostali neizkoriščeni, 3. navede parcelne številke in katastrske občine za zemljiške parcele ali njihove dele znotraj rudniškega prostora, na katerih naj ministrstvo, pristojno za rudarstvo, dovoli predčasno opustitev rudarskih del, 4. določi rudniške gradnje in stanja delov pridobivalnega prostora, ki jih samoupravna lokalna skupnost ali pobudnik veljavnega državnega prostorskega načrta ali pobudnik prostorskega načrta, za katerega so izdani začasni ukrepi za zavarovanje prostorskega načrtovanja, prevzema v svoje prostorske akte, z navedbo vrste objekta, njegovih dimenzij in drugih pomembnih karakteristik za identifikacijo, parcelnih številk in katastrske občine zemljišč, na katerih stojijo oziroma se nahajajo, ter pogojev, pod katerimi samoupravna lokalna skupnost ali pobudnik veljavnega državnega prostorskega načrta ali pobudnik prostorskega načrta, za katerega so izdani začasni ukrepi za zavarovanje prostorskega načrtovanja, te gradnje in stanja delov pridobivalnega prostora prevzema v prostorski akt, 5. ugotovi nujna dela in začasne ukrepe, ki jih je za preprečitev nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, živali in premoženja odredil pristojni rudarski inšpektor, 6. določi vrsto in obseg sanacijskih rudarskih del, ki jih je treba izvesti, da se odpravijo posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, in izvede dokončna sanacija okolja, ter 7. določi pogoje in zahteve za opustitev izvajanja rudarskih del.

(10)O opravljenem tehničnem pregledu, ugotovitvah, nujnih delih in začasnih ukrepih, vrsti in obsegu sanacijskih rudarskih del, ki jih je treba izvesti, ter pogojih in zahtevah iz prejšnjega odstavka komisija izdela zapisnik v dveh izvodih. En izvod se na tehničnem pregledu izroči predstavniku nosilca rudarske pravice, drugi izvod pa obdrži predsednik komisije, ki poskrbi za njegovo evidentiranje v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, original pa vloži v zadevo, ki se nanaša na vlogo iz prvega odstavka tega člena. Preostalim članom komisije se na tehničnem pregledu izroči kopija zapisnika.

(1)Po izvedbi tehničnega pregleda iz prejšnjega člena nosilec rudarske pravice pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži predlog za potrditev rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del. Predlogu mora priložiti: - izjavo o tem, na kakšen način so upoštevani pogoji in zahteve komisije iz zapisnika iz desetega odstavka 96. člena tega zakona, - dva izvoda revidiranega rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del, - potrjen rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, na podlagi katerega se je izvajalo izkoriščanje in je bil sestavni del koncesijske pogodbe, - dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljiščih, na katerih se bodo izvajala sanacijska rudarska dela.

(2)Po prejemu predloga iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pridobi potrdilo o skladnosti revidiranega rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del z dokumenti urejanja prostora smiselno na način, kot določa 36. člen tega zakona.

(3)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, potrdi revidirani rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del iz prvega odstavka tega člena smiselno na način, kot določata prvi in drugi odstavek 45. člena tega zakona.

(4)Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del izdelan v skladu z zahtevami tega zakona, da so v njem upoštevani pogoji in zahteve komisije iz zapisnika iz desetega odstavka prejšnjega člena in da ne presega okvirov potrjenega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje iz tretje alineje prvega odstavka tega člena ter da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje razpolaga z dokazilom o pravici izvajati rudarska dela na zemljiščih, v katera bo posegal, pripravi predlog dodatka h koncesijski pogodbi v ustreznem številu izvodov. Predlog dodatka h koncesijski pogodbi v imenu Republike Slovenije podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pa nato vse izvode pošlje z osebno vročitvijo v podpis nosilcu rudarske pravice.

(5)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, vrniti vse izvode podpisanega dodatka h koncesijski pogodbi v enem mesecu od vročitve, sicer dodatek ne stopi v veljavo, kar se evidentira v zbirki rudarskih podatkov.

(6)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje nosilcu rudarske pravice en izvod veljavnega dodatka h koncesijski pogodbi, skupaj s potrjenim rudarskim projektom za opustitev izvajanja rudarskih del, ter po en izvod dodatka h koncesijski pogodbi v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravnim lokalnim skupnostim, na območju katerih je pridobivalni prostor.

(7)Nosilec rudarske pravice lahko začne z deli po potrjenem rudarskem projektu za opustitev izvajanja rudarskih del šele po vročitvi dodatka h koncesijski pogodbi in potrjenega rudarskega projekta iz prejšnjega odstavka.

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje lahko po dokončanih zapiralnih delih oziroma po izvedeni dokončni sanaciji okolja pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži vlogo za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti na določenem pridobivalnem prostoru ali njegovem delu.

(2)V vlogi se navede: 1. podatke o vlagatelju vloge, 2. ime pridobivalnega prostora, kot se vodi v rudarski knjigi, 3. ali se vloga nanaša na izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti za celoten pridobivalni prostor ali njegov del, 4. parcelne številke in katastrske občine zemljišč, na katera se vloga nanaša, 5. na kateri del posamezne zemljiške parcele se vloga nanaša, kadar se nanaša na prenehanje pravic in obveznosti na delih zemljiških parcel, 6. površino dela pridobivalnega prostora, ki se izloča, na kvadratni meter natančno, ki jo izračuna pooblaščena geodetska družba.

(3)Vlogi se priloži: 1. geodetski načrt območja, na katero se vloga nanaša, kadar se nanaša na del pridobivalnega prostora in tega dela ni mogoče opredeliti samo z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin; 2. seznam rudarske tehnične in druge dokumentacije, na podlagi katere so se v pridobivalnem prostoru ali delu pridobivalnega prostora, na katerega se vloga nanaša, izvajala rudarska dela; 3. seznam rudarskih projektantov in izvajalcev rudarskih del, ki so projektirali in izvajali rudarska dela, ki bodo predmet tehničnega pregleda iz 98.a člena tega zakona, ter njihove izjave, da so dela dokončana in skladna s potrjenim rudarskim projektom iz drugega odstavka 95. člena ali šestega odstavka 97. člena tega zakona; 4. pisna izjava pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti ali pobudnika veljavnega državnega prostorskega načrta ali pobudnika prostorskega načrta, za katerega so izdani začasni ukrepi za zavarovanje prostorskega načrtovanja, da ne nasprotuje gradnjam, ki niso odstranjene, in stanju delov pridobivalnega prostora, ki niso biološko sanirani, in da jih bo ali jih je že prevzel v svoje prostorske akte za druge namene, za katere se ne zahteva izvedba biološke sanacije (npr. za okoljsko infrastrukturo, gradnjo, državno infrastrukturo, deponiranje viškov mineralne surovine pri izvedbi državnih projektov in podobno); 5. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani sanaciji.

(4)Seznam rudarske tehnične in druge dokumentacije iz 2. točke prejšnjega odstavka mora vsebovati: 1. seznam potrjenih rudarskih projektov, na podlagi katerih se je izvajalo izkoriščanje mineralne surovine in opustitev izvajanja rudarskih del; 2. seznam koncesijskih pogodb, dovoljenj, odločb, soglasij, mnenj, poročil in drugih dokumentov v zvezi z izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralne surovine; 3. seznam rudarskih projektantov in izvajalcev rudarskih del za dela, ki so bila predmet opustitve izkoriščanja; 4. seznam zapisnikov internih tehničnih pregledov in tehničnih pregledov, ki so jih opravili državni organi; 5. dokazila o doseženih zahtevanih stabilnostih, umiritvi posedkov, izpolnjenih zahtevah mnenjedajalcev in podobnem; 6. seznam poročil o preizkusih vgrajenih materialov, izjav o skladnosti, poročil o kakovosti in podobnega; 7. seznam poročil o spremljanju in nadzoru geoloških in geofizikalnih pojavov, spremljanju vplivov dejavnosti na okolje in dokumentacije o vplivih na okolje iz devetega odstavka 72. člena tega zakona; 8. seznam gradbenih dovoljenj za objekte ali rudniške gradnje iz 4. točke prejšnjega odstavka; 9. seznam druge dokumentacije, listin in dokazil, pomembnih za izvedbo postopka.

(1)Po prejemu vloge iz prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri, ali so poravnane vse zapadle obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v zvezi s plačevanjem rudarskih koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo. Če niso poravnane, ravna v skladu z drugim odstavkom 96. člena tega zakona.

(2)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi vloge iz prejšnjega člena določi datum tehničnega pregleda in imenuje komisijo za tehnični pregled v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 96. člena tega zakona.

(3)Naloga komisije je, da ugotovi, ali je sanacija okolja izvedena v skladu z rudarskim projektom iz drugega odstavka 95. člena tega zakona ali šestega odstavka 97. člena tega zakona ter ali izvedena sanacija in izvedeni ukrepi zavarovanja iz prvega odstavka 95. člena tega zakona zadoščajo. Za zemljišča, na katera nosilec rudarske pravice ni posegel in nanje tudi ni vplival z drugimi rudarskimi deli, komisija to ugotovitev vnese v zapisnik iz četrtega odstavka tega člena.

(4)V zvezi z zagotavljanjem prisotnosti oseb s strani nosilca rudarske pravice, vodenjem in usmerjanjem dela komisije, podajanjem pripomb na izvedeno sanacijo in izvedene ukrepe, predložitvijo tehnične dokumentacije, izdelavo, vročanjem in evidentiranjem zapisnika o tehničnem pregledu ter stroški tehničnega pregleda se smiselno upoštevajo določbe 96. člena tega zakona.

(5)Če se na tehničnem pregledu ugotovi, da določene rudniške gradnje niso odstranjene, se takšne gradnje lahko ohranijo, če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje predloži pisno stališče pristojnega organa iz 4. točke tretjega odstavka prejšnjega člena. Če je v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo, za ohranjeno gradnjo treba pridobiti gradbeno ali uporabno dovoljenje, se ne glede na določbe predpisov, ki urejajo gradnjo in urejanje prostora, za takšno gradnjo ne odmerja nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

(6)Če se na tehničnem pregledu ugotovi, da na nekaterih delih pridobivalnega prostora še ni izvedena biološka sanacija, se takšna stanja delov pridobivalnega prostora lahko ohranijo, če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje predloži pisno stališče pristojnega organa iz 4. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.

(7)Določbe petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če se namerava v opuščenih podzemnih prostorih ali na opuščenem površinskem kopu opravljati dejavnost, ki ni povezana z rudarstvom, ter v primeru zgrajene dodatne rudarske infrastrukture ali izvajanja druge gospodarske dejavnosti, skladne s prostorskimi akti.

(8)Če komisija pri tehničnem pregledu ugotovi pomanjkljivosti iz tretjega odstavka tega člena, nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v zapisniku opozori nanje in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.

(9)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, obvesti, ali je pomanjkljivosti odpravil, in o tem predloži ustrezna dokazila.

(10)Po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka lahko komisija ali njen posamezni član, na delovno področje na katerega se pomanjkljivost nanaša, ponovno opravi tehnični pregled. Če ponovni pregled opravi samo posamezni član komisije, pregleda tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali naknadno opraviti z njegovega delovnega področja. O ponovnem tehničnem pregledu izdela zapisnik, ki ga vroči nosilcu rudarske pravice in ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.

(1)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o prenehanju pravic in obveznosti, ko iz zapisnikov iz osmega in desetega odstavka prejšnjega člena izhaja, da je sanacija okolja izvedena in da izvedeni ukrepi zadoščajo. Izrek odločbe vsebuje: - odločitev o prenehanju pravic in obveznosti, - navedbo območja, na katero se ta odločitev nanaša, - obveznost nosilca rudarske pravice, da Geološkemu zavodu Slovenije izroči dokumentacijo iz prvega odstavka 100. člena tega zakona, in rok, v katerem jo mora izpolniti, ter - odločitev glede ohranitve objektov, morebitnih nevarnosti in trajnih vzdrževalnih del iz 3. do 6. točke tretjega odstavka 100. člena tega zakona.

(2)Če iz zapisnikov iz osmega in desetega odstavka prejšnjega člena izhaja, da ima izvedena sanacija okolja pomanjkljivosti, zaradi katerih pomeni nevarnost za zdravje ali življenje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje, pri čemer pomanjkljivosti ni bilo mogoče odpraviti v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zavrne izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti. Izrek odločbe vsebuje: - odločitev glede prenehanja pravic in obveznosti, - navedbo območja, na katero se ta odločitev nanaša, - navedbo del in ukrepov zavarovanja, ki jih mora nosilec rudarske pravice še izvesti za dokončanje sanacije okolja in izključitev nevarnosti za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možnih povzročiteljev onesnaževanja okolja ali predvidljive škode na objektih in okolju.

(3)Odločba iz prvega in drugega odstavka tega člena se vroči nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ter pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na območju katere rudnik leži.

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora rudarsko tehnično dokumentacijo in drugo dokumentacijo o stanju rudarskih del, ki se nanaša na izkoriščanje, izročiti Geološkemu zavodu Slovenije, da ta iz nje pridobi podatke za izdelavo državne geološke karte in da iz nje izbere gradivo, ki se ga mora v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo, trajno hraniti. Geološki zavod Slovenije o izročitvi dokumentacije izda potrdilo. Elektronsko kopijo potrdila Geološki zavod Slovenije vnese v zbirko rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona.

(2)Pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje prenehajo s pravnomočno odločbo o prenehanju pravic in obveznosti, razen obveznosti izročitve dokumentacije iz prejšnjega odstavka, ki preneha z izdajo potrdila Geološkega zavoda Slovenije.

(3)Geološki zavod Slovenije po prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti izvede ustrezno spremembo v zbirki rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona, na podlagi katere je razvidno: 1. da pravna ali fizična oseba ni več nosilka rudarske pravice za izkoriščanje, 2. da je izkoriščanje na takšnem pridobivalnem prostoru ali njegovem delu opuščeno, 3. kateri površinski objekti se niso odstranili, 4. kateri podzemni objekti so ostali odprti in bi lahko pomenili nevarnost pri poseganju na njihovo vplivno območje, 5. katere so morebitne druge nevarnosti, 6. katera so zahtevana trajna vzdrževalna dela (npr. periodično čiščenje odvodnjevalnih kanalov, pregledovanje stanja podzemnih objektov ipd.), kje je njihova lokacija in kdo je zavezanec.

(4)Z dnem izvedbe sprememb iz prejšnjega odstavka se šteje, da je rudnik ali del rudnika, na katerega se nanaša odločba o prenehanju pravic in obveznosti, zaprt.

(1)Če koncesijska pogodba med Republiko Slovenijo in nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje preneha zaradi razlogov iz prve do četrte alineje drugega odstavka 57. člena tega zakona, pa popolna in trajna opustitev rudarskih del še ni bila izvedena, takšni pravni ali fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: bivši nosilec rudarske pravice) s prenehanjem koncesijske pogodbe ne preneha obveznost popolne in trajne opustitve rudarskih del iz 95. člena tega zakona.

(2)Kadar v primeru iz prejšnjega odstavka ob prenehanju koncesijske pogodbe redna tehnična sanacija še ni izvedena, bivši nosilec rudarske pravice izvede popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del po postopku za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz 96. člena tega zakona, če je že izvedena, pa lahko dokonča biološko sanacijo in začne postopek za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po 98. členu tega zakona, pri čemer se upošteva naslednje: 1. ne glede na rok iz prvega odstavka 96. člena tega zakona pristojni rudarski inšpektor v inšpekcijski odločbi odredi, da mora bivši nosilec rudarske pravice pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, v osmih dneh od vročitve odločbe vložiti vlogo za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del; 2. kot stranka v postopku namesto nosilca rudarske pravice nastopa bivši nosilec rudarske pravice; 3. rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del se namesto z aneksom h koncesijski pogodbi potrdi s pogodbo za sanacijo bivšega pridobivalnega prostora, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(3)Kadar je v primerih iz prvega odstavka tega člena pri sanaciji nujno treba pridobiti določeno količino mineralne surovine, velja za obračun nadomestila za pridobljeno mineralno surovino šesti odstavek 92. člena tega zakona.

(1)Kadar sanacije nelegalnega kopa ni mogoče izvesti z vrnitvijo v prvotno stanje in je za njeno izvedbo treba pridobiti določeno količino mineralne surovine, se za izvedbo postopka sanacije smiselno uporabljajo določbe za postopek za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz 96. do 100. člena tega zakona, pri čemer se upošteva naslednje: 1. ne glede na rok iz prvega odstavka 96. člena tega zakona pristojni inšpektor v odločbi odredi, da mora zavezanec pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, v osmih dneh od vročitve odločbe vložiti vlogo za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del; 2. Geološki zavod Slovenije na podlagi odločbe iz prejšnje točke v zbirki rudarskih podatkov evidentira podatke o nezakonitih rudarskih delih tako, da se ta lokacija nedvoumno razlikuje od lokacij s podeljeno rudarsko pravico; 3. kot stranka v postopku namesto nosilca rudarske pravice nastopa zavezanec za sanacijo nelegalnega kopa; 4. rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del se namesto z aneksom h koncesijski pogodbi potrdi s pogodbo za sanacijo nelegalnega kopa, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za rudarstvo; 5. po pravnomočnosti odločbe o prenehanju pravic in obveznosti iz prvega odstavka 99. člena tega zakona Geološki zavod Slovenije v zbirki rudarskih podatkov označi, da je nelegalni kop saniran.

(2)Za obračun nadomestila za pridobljeno mineralno surovino se v primerih iz prejšnjega odstavka uporablja šesti odstavek 53. člena tega zakona.

Kadar je po zaprtju premogovnika ali njegovega dela predvideno izvajanje spremljave stabilnosti, posedkov, dvigovanja podtalnice in drugih vrst monitoringa ter vzdrževanje trajnih jamskih objektov, lahko vlada s sklepom določi novega zavezanca za izvajanje teh del. Po sprejemu sklepa ministrstvo, pristojno za rudarstvo, za ta del rudnika izda odločbo o prenosu pravic in obveznosti vzdrževanja, monitoringa in dokončne sanacije okolja na novega zavezanca. Finančna sredstva za izvajanje teh del se zagotovijo iz državnega proračuna.

(1)Rudarska tehnična dokumentacija mora biti izdelana tako, da se upoštevajo: 1. določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdani predpisi, tehnični predpisi in predpisi o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu ter zahteve, določene s koncesijsko pogodbo, zahteve pristojnih mnenjedajalcev in soglasodajalcev ter drugi predpisi, ki se uporabljajo na področju raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin, 2. predpisi o varnosti in zdravju pri delu in o varstvu okolja ter o varstvu pred požari, kolikor s predpisi iz prejšnje točke ni drugače določeno, 3. sodobni dosežki in sodobne metode rudarske, geološke, geomehanske in geotehnološke znanosti in tehnike.

(2)Pri izdelovanju rudarskih projektov se mora poleg določb iz prejšnjega odstavka upoštevati tudi: - določbe prostorskega akta, namenjenega rudarstvu ali akta o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist, če je izdan, - pogoje investicijskega programa, kadar je ta predpisan ali projektne naloge nosilca rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, - projektne pogoje pristojnih soglasodajalcev, - standarde, ki veljajo za posamezne vrste rudnikov ter izvajanja rudarskih del, - ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja, varstvo pred ionizirajočimi sevanji in ukrepe za minimalno porabo energije, - smotrne tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti in zadnjim stanjem rudarske tehnike, - realne stroške materiala in storitev, namenjenih za izvajanje rudarskih del in - pravila merjenja pri izdelavi popisov del in predračuna.

(3)Pri izračunu stroška končne sanacije je potrebno upoštevati tržne vrednosti stroškov dela, materiala, opreme, inštalacij in vzdrževanja na dan izdelave izračuna, ter predvideno inflacijo v obdobju do izteka rudarske pravice. Strošek končne sanacije vključuje tudi strošek rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju.

(4)V izračunu predvidene inflacije v obdobju do izteka koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se za potrebe tega zakona privzame, da bo inflacija vsako prihodnje leto enaka, kot je bila povprečna inflacija v preteklem petletnem obdobju. Predvideno inflacijo v obdobju do izteka rudarske pravice v odstotkih se izračuna tako, da se stopnja inflacije v prej navedenem petletnem obdobju deli s pet in pomnoži s številom let do izteka rudarske pravice. Stopnja inflacije za obdobje preteklih petih let od meseca, v katerem se izdeluje izračun stroška končne sanacije iz prejšnjega odstavka, se izračuna s pomočjo aplikacije za preračun inflacije za izbrano obdobje, objavljene na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije. Če je stopnja inflacije za preteklo petletno obdobje negativna, se za inflacijo upošteva vrednost nič.

(5)Za pridobivanje projektnih in drugih pogojev, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije po tem zakonu, ter za pridobivanje s projektnimi in drugimi pogoji povezanih mnenj pristojnih mnenjedajalcev, pridobivanje soglasij pristojnih soglasodajalcev in drugih dovoljenj se smiselno uporablja zakon, ki ureja gradnjo.

(6)Minister, pristojen za rudarstvo, predpiše podrobnejšo vsebino in način izdelave rudarskih projektov (rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarski projekt za izvedbo in rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del) in druge rudarske dokumentacije, ki se jo uporablja pri izvajanju rudarskih del v skladu z določbami 72. člena tega zakona in mora biti na delovišču (načrt rudniškega prostora, geološka dokumentacija v rudarstvu, dokumentacija o kategorizaciji nevarnih pojavov, načrti rudarskih merjenj, dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacija o vplivih na okolje).

(1)Rudarska dela se lahko načrtujejo in izvajajo samo na podlagi poprej izdelane rudarske tehnične dokumentacije.

(2)Pri rudarskih delih, ki niso v neposredni povezavi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin in so namenjena rudniškim gradnjam, se poleg rudarske tehnične dokumentacije uporablja tudi tehnična dokumentacija, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradbena tehnična dokumentacija).

(3)Rudarske projekte, geološko dokumentacijo in dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave v rudarstvu lahko izdelujejo samo pravne in fizične osebe, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za rudarskega projektanta, preostalo rudarsko tehnično dokumentacijo pa lahko izdelujejo tudi osebe, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja rudarstva in geotehnologije. Gradbeno tehnično dokumentacijo, ki se uporablja pri izvajanju rudarskih del, lahko izdeluje rudarski projektant, če ima za posamezne načrte, ki jo sestavljajo, zagotovljeno sodelovanje oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izpolnjuje pogoje za odgovorne projektante takšnih načrtov.

(1)Rudarski projekti za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarski projekti za pridobitev koncesije za izkoriščanje in rudarski projekti za opustitev izvajanja rudarskih del morajo biti revidirani na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(2)Rudarski projekti za izvedbo morajo biti revidirani na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, po opravljeni reviziji pa morajo biti pred začetkom izvajanja rudarskih del še potrjeni na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(1)Rudarski projekt ali posamezne njegove dele lahko izdela le oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ga imenuje rudarski projektant.

(2)Če pri izdelavi rudarskega projekta sodelujeta dva ali več odgovornih rudarskih projektantov, mora rudarski projektant izmed njih imenovati odgovornega vodjo rudarskega projekta, ki skrbi za koordinacijo med odgovornimi rudarskimi projektanti, za izvajanje določb 101. člena tega zakona, za celovitost in kakovost projekta ter za rok izdelave.

(3)Strokovne podlage za geološko dokumentacijo v rudarstvu ali posamezne dele geološke dokumentacije v rudarstvu lahko za rudarskega projektanta izdela le oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ima univerzitetno izobrazbo montan‑geološke ali gradbeno‑geomehanske stroke in tri leta delovnih izkušenj s področja izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ali ki ima visoko strokovno izobrazbo montan‑geološke oziroma gradbeno‑geomehanske stroke in pet let delovnih izkušenj s področja izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije.

(4)Odgovorni rudarski projektant ima pravico nadzorovati, ali se rudarska dela izvajajo v skladu z načrtom, ki ga je izdelal (projektantski nadzor).

(1)Odgovorni rudarski projektant je lahko oseba, ki ima: 1. univerzitetno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in tri leta ustrezne prakse, ali 2. visoko strokovno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in pet let ustrezne prakse, ali 3. višjo strokovno izobrazbo, strokovni izpit za odgovornega rudarskega projektanta in deset let ustrezne prakse.

(2)Odgovorni rudarski projektant mora imeti izobrazbo tiste smeri, ki ustreza področju, za katero izdeluje rudarski projekt.

(3)Za ustrezno prakso iz prvega odstavka tega člena se šteje praksa po pridobitvi strokovne izobrazbe, v zvezi s katero delavec uveljavlja izpolnjevanje pogoja izobrazbe iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se v prakso šteje samo sodelovanje pri rudarskih delih in projektiranju rudarskih del, za katera bo kot odgovorni rudarski projektant izdeloval rudarske projekte. V obdobju opravljanja strokovne prakse iz prvega odstavka tega člena mora pri izdelavi rudarskih projektov delavec z najmanj univerzitetno izobrazbo sodelovati najmanj eno leto, delavec z visoko strokovno izobrazbo najmanj dve leti, delavec z višjo izobrazbo pa najmanj pet let.

(4)Odgovorni vodja rudarskega projekta je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ima univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke.

(5)Podrobnejši pogoji glede smeri izobrazbe iz drugega odstavka tega člena in ustrezne prakse iz tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom iz 111. člena tega zakona.

(1)Odgovorni rudarski projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt izdelan v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, prostorskim aktom, namenjenim rudarstvu oziroma rudarskim prostorom v javno korist, če je razglašen in projektnimi pogoji.

(2)Odgovorni vodja rudarskega projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov rudarskega projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom.

(3)Rudarski projekt ter izjavo, da so v projektu upoštevane določbe 101. člena tega zakona, morajo podpisati vsi odgovorni rudarski projektanti, ki so izdelali rudarski projekt ali del rudarskega projekta ali posamezne načrte, ter odgovorni vodja rudarskega projekta.

(1)Rudarski revident mora za revizijo posameznih sestavin rudarskega projekta ali načrtov, ki ga sestavljajo, imenovati odgovorne rudarske revidente, ki preverijo, ali so v rudarskem projektu upoštevani pogoji iz 101. člena tega zakona.

(2)Rudarski revident mora izmed odgovornih rudarskih revidentov imenovati odgovornega vodjo rudarskega revidiranja. Če je odgovorni rudarski revident en sam, mora v zvezi z rudarskim projektom, ki ga revidira, izpolnjevati pogoje za odgovornega vodjo revidiranja.

(3)Odgovorni rudarski revident je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, kot odgovorni vodja revidiranja rudarskih projektov pa je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega rudarskega projektanta in ima univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke smeri.

(4)Pri reviziji rudarskega projekta ali dela rudarskega projekta lahko nastopa kot odgovorni vodja rudarskega revidiranja ali jo opravi samo odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo smeri, ki ustreza posameznemu delu projekta, in ki je opravljal dela odgovornega rudarskega projektanta najmanj tri leta po opravljenem strokovnem izpitu za projektanta rudarskih projektov.

(5)Revizijo celotnega rudarskega projekta lahko opravi samo odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo rudarske smeri, za rudarske projekte, namenjene raziskovanju mineralnih surovin, pa tudi odgovorni rudarski revident z univerzitetno izobrazbo geotehnološke smeri.

(6)Vsak odgovorni rudarski revident poda svoje revizijsko poročilo, odgovorni vodja revidiranja pa nato na njihovi podlagi izdela skupno revizijsko poročilo.

(7)Pred revizijo rudarskega projekta, namenjenega podzemnemu izkoriščanju, mora glede upoštevanja predpisov o zagotavljanju varstva in zdravja pri delu podati mnenje služba za varstvo pri delu izvajalca rudarskih del, pri površinskem izkoriščanju pa oseba, ki opravlja strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, kar velja tudi za vsak odmik od rudarskega projekta.

(1)Rudarski revident, ki je opravil revizijo rudarskega projekta, potrdi z revizijsko klavzulo, da je opravil revizijo v skladu z določbami prejšnjega člena.

(2)Revizijska klavzula mora vsebovati tudi podatke o odgovornih rudarskih revidentih, ki so opravili revizijo posameznih načrtov oziroma sestavin rudarskega projekta in o odgovornem vodji revidiranja ter dokazilo, da rudarski revident izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje.

(1)Regulirane rudarske storitve po tem zakonu se delijo na regulirane rudarske storitve, za katere se strokovni izpit opravlja pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo (regulirane storitve v pristojnosti države), in regulirane rudarske storitve, za katere se strokovni izpit opravlja pri izvajalcu rudarskih del (regulirane rudarske storitve v pristojnosti izvajalca rudarskih del).

(2)Regulirane rudarske storitve v pristojnosti države so storitve, ki jih v skladu s tem zakonom opravljajo odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident, odgovorni vodja rudarskega revidiranja, tehnični vodja rudarskih del, vodja tehnične službe pri rudarskih delih in vodja službe za varnost in zdravje pri rudarskih delih.

(3)Regulirane rudarske storitve v pristojnosti izvajalca rudarskih del so storitve, ki jih v skladu s tem zakonom opravljajo poslovodja, nadzornik, vodja skupine in vodja delovišča.

(1)Regulirane rudarske storitve, ki se opravljajo v zvezi z izdelovanjem rudarskih projektov in njihovim revidiranjem, lahko opravljajo samo osebe, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, imajo opravljen strokovni izpit in so vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

(2)Regulirane rudarske storitve, ki se opravljajo v zvezi s tehničnim vodenjem rudarskih del, lahko opravljajo samo osebe, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del, vodjo tehničnih služb in nadzorno tehnično osebje, imajo opravljen strokovni izpit in so vpisani v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

(1)Strokovni izpiti s področja rudarstva se opravljajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, pred izpitno komisijo, ki jo s sklepom imenuje minister, pristojen za rudarstvo.

(2)Izpitno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik predsednika, pet ostalih članov komisije in zapisnikar. Člani komisije so izpraševalci na strokovnih izpitih.

(3)Predsednik komisije je oseba, ki na ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vodi in odloča v upravnih postopkih s področja rudarstva. Namestnik predsednika in ostali člani so rudarski inšpektorji. Zapisnikar je oseba, ki na ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vodi postopke v zvezi s prijavami na strokovne izpite ter za komisijo opravlja tudi strokovno administrativna dela.

(4)Člani komisije morajo imeti vsaj sedmo stopnjo izobrazbe rudarske ali geotehnološke smeri ter najmanj 10 let delovnih izkušenj s področja rudarstva.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek mora imeti en član komisije strokovno izobrazbo elektro smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj z elektro področja pri uporabi eksplozijsko varne opreme.

(6)Opravljanje izpitov ni javno, lahko pa izpitu prisostvuje mentor kandidata.

(7)Članom izpitne komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji.

(8)Pogoj za pristop k strokovnemu izpitu je plačilo stroškov izpita.

(9)Evidenca o opravljenih strokovnih izpitih se vodi v imeniku pooblaščenih oseb v rudarstvu iz 112. člena tega zakona. Javni del imenika iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona se objavi na svetovnem spletu.

(10)Vsebino, vrsto in način opravljanja strokovnih izpitov, podrobnejše pogoje za njihovo opravljanje, podrobnejše pogoje glede izobrazbe in strokovne prakse kandidatov, pogoje za članstvo v izpitni komisiji ter način obračunavanja stroškov iz tretjega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za rudarstvo. Pri določitvi vrst strokovnih izpitov se upošteva različna zahtevnost in vrsta del iz 70., 70.a in 105. člena tega zakona.

(1)Za prakso in delovne izkušnje iz 70. in 70.a člena tega zakona se šteje samo praksa, ki jo kandidat opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu pri pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki v času opravljanja strokovne prakse izpolnjuje pogoje za izvajalca rudarskih del. Za prakso in delovne izkušnje iz 105. člena tega zakona se šteje samo praksa, ki jo kandidat opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu pri pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki v času opravljanja strokovne prakse izpolnjuje pogoje za rudarskega projektanta.

(2)Za namen preverbe podatkov glede opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu in opravljanja strokovne prakse lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi kandidatove enotne matične številke občana ali imena in priimka ter naslova bivanja pridobi podatke iz uradnih evidenc o vključitvi kandidata v sistem pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.

(3)Kandidatu za opravljanje strokovnega izpita, ki je predložil potrdilo o zaposlitvi ali opravljeni strokovni praksi, ki vsebuje neresnične ali nepravilne podatke, se z odločbo zavrne opravljanje strokovnega izpita s področja rudarstva za obdobje petih let. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.

(1)Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(2)Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vsebuje naslednje podatke o pooblaščeni osebi: 1. ime in priimek, 2. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste rudarske storitve, 3. kraj in datum rojstva, 4. državljanstvo, 5. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, 6. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naziv, 7. podatki o opravljenem strokovnem izpitu, 8. podatki o morebitnih drugih specialističnih znanjih in 9. podatki o morebitnih izrečenih inšpekcijskih ukrepih in odvzemih ter vrnitvah pooblastila.

(3)V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisana oseba mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik, v petnajstih dneh po nastanku spremembe.

(4)Vsakdo ima pravico do vpogleda samo v javni del imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, ki vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek, 2. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste rudarske storitve, 3. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naziv, 4. vrsta opravljenega strokovnega izpit in 5. vrsta morebitnih drugih specialističnih znanj.

(5)Na pisno zahtevo pooblaščene osebe se v javni del imenika iz prejšnjega odstavka vpišejo tudi njeni kontaktni podatki. Zahteva se evidentira in hrani v zadevi, o vpisu kontaktnih podatkov pa se upravnega akta ne izda.

(1)V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu se na podlagi njegove zahteve za vpis vpiše oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta, odgovornega rudarskega revidenta, tehničnega vodjo rudarskih del ali vodjo tehničnih služb.

(2)O vpisu odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo.

(3)Ob vpisu v imenik dobi vpisana oseba identifikacijsko številko, ki se lahko uporablja le skupaj z žigom izvajalca rudarskih del, rudarskega projektanta, geološkega projektanta oziroma rudarskega revidenta, za katerega na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu, preko kooperacije ali na drug zakonit način opravlja storitve s področja tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov oziroma njihovega revidiranja.

(4)Identifikacijska številka se določi na podlagi zaporedne številke prispetja vloge za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

(5)Identifikacijska številka iz prejšnjega odstavka se uporablja le za namene iz tega zakona.

(1)V imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisana oseba se izbriše iz imenika, če: 1. pisno zahteva izbris, 2. mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, 3. umre, 4. tako predlaga rudarska inšpekcija v okviru inšpekcijskega nadzora, 5. se ugotovi, da ne izpolnjuje več s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega rudarskega projektanta, odgovornega rudarskega revidenta, tehničnega vodjo rudarskih del ali vodjo tehničnih služb, ali 6. se ugotovi, da je odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident ali odgovorni vodja rudarskega revidiranja ravnal v nasprotju z določbami 101. člena tega zakona.

(2)O izbrisu iz imenika odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo. V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka se izbris izvede na podlagi vloge stranke, v ostalih primerih iz prejšnjega odstavka pa po uradni dolžnosti.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena izvede izbris brez izdaje odločbe. Ministrstvo izbris opravi na podlagi vpogleda v centralni register prebivalstva, ki ga opravi najmanj dvakrat letno.

(4)Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu zaradi razlogov iz 5. točke prvega odstavka tega člena, lahko vloži zahtevo za ponoven vpis v imenik, če izpolnjuje pogoje za vpis. Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu zaradi razloga iz 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena, se ponovno vpiše v imenik, ko preteče veljavnost izrečenega ukrepa.

(5)V primeru iz 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena se opravi izbris za obdobje enega leta. Pri enaki ponovni kršitvi se opravi trajni izbris.

(6)Z dnem pravnomočnosti izbrisa iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu mora iz imenika izbrisana oseba prenehati z opravljanjem tiste vrste storitve, v zvezi s katero je bil opravljen izbris.

Naloge pristojnega organa v skladu zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij) ter v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav za opravljanje reguliranih rudarskih storitev, določene s tem zakonom, izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(1)Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji, morajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(2)Poleg pogojev, določenih v Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, je pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije veljavno zavarovanje odgovornosti za škodo, zavarovano v skladu z določbami tega zakona.

(3)Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij osebi z začasno odločbo določi ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti ali ukrep prilagoditvenega obdobja, mora kandidat ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo kandidat med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje regulirane rudarske storitve, za katerega se kandidat usposablja, to pa je tudi pogoj za izdajo začasne odločbe po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(4)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, osebo s priznano poklicno kvalifikacijo vpiše v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu po uradni dolžnosti najpozneje v osmih dneh od izdaje odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Takšna oseba ima pravico opravljati regulirano rudarsko storitev z dnem izdaje odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.

(5)Za osebe, ki so bile vpisane v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu na podlagi odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 114. člena tega zakona. Z izbrisom iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu takšnim osebam ne glede na odločbo o priznanju kvalifikacije preneha pravica do opravljanja regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji.

(1)Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji, morajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vložiti pisno prijavo. Glede obveznosti prijave, vsebine prijave in podaljševanja prijave ter drugih določb, ki jih ta zakon ne ureja posebej, se uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Prijava za opravljanje regulirane rudarske storitve mora poleg podatkov, predpisanih v Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij, vsebovati tudi podatke o rudarskem projektu, ki se ga namerava izdelati, o predvidenem trajanju opravljanja rudarske storitve, o zavarovanju odgovornosti in o rudarskem projektantu, rudarskem revidentu ali izvajalcu rudarskih del, v imenu katerega se bo rudarska storitev opravljala.

(2)Pri reguliranih rudarskih storitvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij in skladno z določbami prejšnjega člena.

(3)Na podlagi prijave oziroma odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije za občasno opravljanje regulirane rudarske storitve v skladu z določbami prejšnjih odstavkov se oseba začasno vpiše v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

(4)Oseba, ki regulirano rudarsko storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo in ob tem ministrstvo obvesti o morebitni spremembi podatkov. Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij ugotovi, da ima opravljanje regulirane rudarske storitve naravo stalnega opravljanja regulirane storitve, lahko zahteva preverjanje poklicne kvalifikacije ali trajen vpis in plačilo obveznosti pri trajnem opravljanju storitev.

(5)Za osebe, ki so bile vpisane v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu začasno, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 114. člena tega zakona.

(6)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za rezidente v državah pogodbenicah ter za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.

(1)Državljani tretjih držav, lahko opravljajo regulirane rudarske storitve v Republiki Sloveniji samo pod pogojem materialne vzajemnosti in če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za slovenske državljane. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v državi državljana tretje države lahko opravlja regulirano rudarsko storitev pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države. V primeru, ko ima državljan tretje države pridobljeno državljanstvo v dveh ali več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima kandidat stalno bivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno bivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je oseba brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno bivališče, ali države, v kateri je imela stalno bivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

(2)Vzajemnost in enakovrednost kvalifikacij iz prejšnjega odstavka za regulirane rudarske storitve, za opravljanje katerih je pogoj vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, ugotavlja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ta vpis in vpiše v ta imenik državljane tretjih držav samo, če so v teh državah pridobili poklicno kvalifikacijo za opravljanje regulirane rudarske storitve po tem zakonu in je hkrati izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti z državo, katere državljani so.

(3)Če državljan tretje države v svoji državi ni pridobil poklicne kvalifikacije za opravljanje regulirane rudarske storitve po tem zakonu, se njegova zahteva za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu zavrne.

(1)Zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ter varstva tretjih oseb, se inženirji, ki delajo na področju raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin in izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje za opravljanje rudarskih storitev s področja izdelovanja rudarskih projektov in njihovega revidiranja, lahko združujejo tudi v pristojno inženirsko zbornico (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

(2)S ciljem enakopravnosti inženirjev vseh strok, združenih v zbornici, se inženirji iz prejšnjega odstavka znotraj zbornice organizirajo v matični sekciji inženirjev rudarske in geotehnološke stroke (v nadaljnjem besedilu: Matična sekcija rudarjev in geotehnologov) kot pooblaščeni rudarski inženirji.

(3)Pri uresničevanju pravic in obveznosti pooblaščenih rudarskih inženirjev, organiziranih v Matični sekciji rudarjev in geotehnologov, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo organizacijo in delovno področje zbornice.

(1)Kot izvajalec rudarskih del in rudarski projektant lahko nastopajo različne pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom, lahko pa tudi ista pravna oziroma fizična oseba hkrati nastopa kot izvajalec rudarskih del in rudarski projektant, če ni s tem členom določeno drugače.

(2)Kot rudarski revident lahko nastopa samo tista pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z rudarskimi deli, za katera opravlja revizijo rudarskega projekta, ne nastopa kot rudarski projektant ali izvajalec rudarskih del.

(3)Revizije rudarskega projekta ne sme opraviti odgovorni rudarski projektant, ki je izdelal takšen rudarski projekt, revizijske klavzule pa ne sme izdati rudarski projektant, ki je izdelal takšen rudarski projekt.

(4)Nosilec rudarske pravice za raziskovanje in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je lahko tudi rudarski projektant ali rudarski revident, vendar v tem primeru pri izvajanju rudarskih del, za katera je opravil revizijo rudarskega projekta, ne more nastopati kot izvajalec rudarskih del.

(5)Kot odgovorni rudarski revident lahko nastopa samo oseba, ki v zvezi z rudarskimi deli, ki se nameravajo izvajati na podlagi rudarskega projekta, ne nastopa kot odgovorni rudarski projektant.

(6)Kadar je rudarski revident tudi izvajalec rudarskih del, ne sme biti njegov odgovorni rudarski revident hkrati tudi tehnični vodja rudarskih del.

(7)V primeru iz prejšnjega odstavka ne smejo biti odgovorni rudarski projektant, odgovorni rudarski revident in tehnični vodja rudarskih del v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena ali v zakonski zvezi ali živeti v izvenzakonski skupnosti.

(8)Tehničnega vodenja rudarskih del ne more opravljati oseba, ki je v rudarskem projektu za ta dela podala mnenje o upoštevanju predpisov o zagotavljanju varstva in zdravja pri delu iz sedmega odstavka 107. člena tega zakona.

(1)Izvajalec rudarskih del, rudarski projektant, geološki projektant in rudarski revident morajo imeti pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.

(2)Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in osebami iz prejšnjega odstavka. Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne sme biti: - za izvajalca rudarskih del pri površinskem izkoriščanju nižja od 100.000 eurov, za izvajalca rudarskih del pri podzemnem izkoriščanju pa nižja od 300.000 eurov, - za rudarskega projektanta in rudarskega revidenta pri površinskem izkoriščanju nižja od 50.000 eurov, za rudarskega projektanta in rudarskega revidenta pri podzemnem izkoriščanju pa nižja od 100.000 eurov, - za geološkega projektanta pri površinskem izkoriščanju nižja od 20.000 eurov, za geološkega projektanta pri podzemnem izkoriščanju pa nižja od 40.000 eurov.

(3)V zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka mora biti vključeno tudi zavarovanje odgovornosti oseb, ki s pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu ali na kakšen drug zakonit način opravljajo za izvajalca rudarskih del, rudarskega projektanta, geološkega projektanta oziroma rudarskega revidenta storitve tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov, izdelovanja geološke dokumentacije v rudarstvu ali revidiranja rudarskih projektov in sicer za njih same in za njihovo odgovornost za škodo tretjim.

(4)Ponudniki rudarskih storitev iz prvega odstavka tega člena s sedežem izven Republike Slovenije morajo imeti zavarovano odgovornost za škodo v skladu z določbami tega člena. Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici.

(1)Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določil tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin opravlja inšpekcija, pristojna za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: rudarska inšpekcija).

(2)Inšpekcijsko nadzorstvo iz prejšnjega odstavka opravlja rudarska inšpekcija v raziskovalnih in pridobivalnih prostorih oziroma območjih rudnikov, inšpekcijsko nadzorstvo nad nezakonitim izvajanjem rudarskih del pa na zemljiščih, za katera so izdani prostorski akti, namenjeni rudarstvu. Inšpekcijsko nadzorstvo nad nezakonitim izvajanjem rudarskih del na zemljiščih, za katera niso izdani prostorski akti, namenjeni rudarstvu, opravljajo v skladu z zakoni, ki urejajo zagotavljanje predpisane rabe prostora in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, za posamezno vrsto rabe prostora pristojne inšpekcije.

(3)Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti rudarske inšpekcije neposredno opravlja rudarski inšpektor.

(1)V skladu z določbami drugega odstavka prejšnjega člena opravljajo: 1. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za urejanje prostora in graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradbeni inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del na stavbnih zemljiščih in nadzorstvo nad gradnjo dodatne rudarske infrastrukture izven rudniških prostorov, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov; 2. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z delovnim področjem varstva kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: kmetijski inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del na kmetijskih zemljiščih, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča; 3. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z delovnim področjem varstva gozdov (v nadaljnjem besedilu: gozdarski inšpektor), nadzorstvo z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v gozdovih, v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove; 4. inšpektor oziroma inšpektorica inšpekcije, pristojne za okolje (v nadaljnjem besedilu: okoljski inšpektor), nadzorstvo: - z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v posebej varovanih oziroma zavarovanih območjih, v skladu s predpisi, ki ureja ohranjanje narave; - z vidika nezakonitega izvajanja rudarskih del v vodi ali na vodnih zemljiščih in z vidika obremenitve na količinsko in kemijsko stanje podzemne vode pri izkoriščanju geotermičnih energetskih virov ter vbrizgavanju in skladiščenju zemeljskih plinov v geološke strukture, v skladu s predpisi, ki urejajo vode; - z vidika obremenjevanja okolice rudniških prostorov s hrupom, ki ga povzroča izvajanje rudarskih del in z vidika tveganja za okolje ali zdravje ljudi zaradi morebitnega uhajanja v ozračje v geološke strukture uskladiščenih zemeljskih plinov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja; - z vidika varstva pred ionizirajočimi sevanji in ukrepov sevalne in jedrske varnosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji.

(2)Inšpektorji iz prejšnjega odstavka v okviru svojega inšpekcijskega nadzorstva izdajajo potrebne ukrepe in odločbe na podlagi pooblastil, ki jih imajo v predpisih iz prejšnjega odstavka in z njimi seznanjajo rudarsko inšpekcijo.

(3)Če se izven rudniškega prostora gradi objekt s pomočjo razstreljevanja ali vrta vrtina globine nad 300 m, opravljata inšpekcijski nadzor nad celotnim objektom gradbeni inšpektor, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in inšpektor inšpekcije, pristojne za delo z delovnim področjem nadzora varstva in zdravja pri delu, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, rudarski inšpektor pa nadzira samo skladnost razstreljevanja oziroma vrtanja vrtin z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(1)Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke, ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, od tega vsaj 8 let pri izvajanju podzemnih rudarskih del.

(2)Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje rudarskih del na površini, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo rudarske ali geotehnološke stroke, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri izvajanju rudarskih del na raziskovanju in izkoriščanju ter pripravi mineralnih surovin, od tega najmanj tri leta na površinskih kopih.

(3)Rudarski inšpektor, ki nadzira elektroenergetske naprave pri izvajanju rudarskih del, je lahko samo oseba z univerzitetno izobrazbo elektrotehniške stroke, ki ima vsaj pet let delovnih izkušenj pri izvajanju podzemnih rudarskih del.

(4)Rudarski inšpektor, ki nadzira izvajanje podzemnih rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata ali nevaren premogov prah, mora imeti vsaj pet let delovnih izkušenj pri rudarskih delih v jamskih obratih, ki jih ogrožajo navedene nevarnosti in izpolnjevati ostale pogoje iz prvega odstavka tega člena.

(1)Kadar nadzoruje izvajanje ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del po določbah tega zakona, ima rudarski inšpektor pravice in dolžnosti kot jih ima inšpektor za delo, po predpisih, ki urejajo inšpekcijo dela in predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

(2)Rudarski inšpektor je pristojen opraviti nadzor tudi nad gradnjami in drugimi posegi v prostor, nastalimi z rudarskimi deli z namenom raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin in v primeru nedovoljenih posegov v prostor, kadar so izvršeni neposredno poleg raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora.

(3)Rudarski inšpektor nadzoruje zlasti: 1. ali so izpolnjeni pogoji za začetek raziskovanja mineralnih surovin po tem zakonu in ali se raziskovanje mineralnih surovin izvaja v skladu z dovoljenjem za raziskovanje; 2. ali so izpolnjeni pogoji za začetek izkoriščanja mineralnih surovin po tem zakonu in ali se izkoriščanje mineralnih surovin izvaja v skladu s koncesijsko pogodbo; 3. ali nosilci dovoljenja za raziskovanje, nosilci rudarske pravice, izvajalci rudarskih del, rudarski projektanti in rudarski revidenti izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom; 4. ali so v rudarskih projektih izjave odgovornih oseb, da so bile pri projektiranju upoštevane določbe tega zakona, predpisi, izdani na njegovi podlagi in predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu; 5. ali imajo izvajalci rudarskih del na delovišču dokumentacijo, predpisano s tem zakonom; 6. ali se rudarska dela izvajajo v skladu z določbami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu; 7. ali osebe, ki izvajajo tehnično vodenje del, tehnično nadzorstvo in naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, izpolnjujejo pogoje po tem zakonu; 8. ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe zahtevnih rudarskih del in rudniške gradnje; 9. ali se po izdaji dovoljenja za opustitev rudarskih del izvaja predpisana sanacija okolja.

(4)Inšpektor nadzoruje tudi delo obratov, ki so v neposredni zvezi s tehnološkim procesom izvajanja rudarskih del, kakor tudi delovanje elektroenergetskih naprav, ki se uporabljajo pri izvajanju rudarskih del.

(5)Če rudarski inšpektor ob opravljanju nadzorstva ugotovi, da se v območju rudniškega prostora gradi ali je že zgrajen objekt, za katerega je s 93. členom tega zakona določeno, da se ga lahko gradi, če se predhodno pridobi soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pa za takšno gradnjo ni izdal soglasja, o tem seznani pristojnega gradbenega inšpektorja.

(1)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima rudarski inšpektor pravico: 1. pregledati rudarske objekte, postroje in naprave, 2. pregledati tehnično in drugo dokumentacijo, 3. ugotavljati identiteto oseb, ki izvajajo rudarska dela, 4. odvzeti tehnično dokumentacijo za največ osem dni ali jo fotokopirati v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito avtorskih pravic, 5. fotografirati raziskovalne in rudniške prostore ter lokacije, kjer je prepovedal dela, 6. zahtevati potrebna obvestila ali vzorce mineralnih surovin ali drugega materiala, ki so v zvezi z zagotavljanjem varnosti v rudniku ter ustrezna dokazila o tem, da je varnost zagotovljena, 7. v primeru nezadostnih dokazil iz prejšnje točke naročiti pri odboru izvedencev rudarske stroke v imenu in za račun nosilca rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izdelavo strokovnega mnenja, 8. predlagati pristojnemu organu uvedbo postopka za odvzem rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, če se kljub odločbi ni izvedlo predpisanih ukrepov za varnost in zdravje pri delu in ukrepov, ki so potrebni za varnost ljudi in okolja, 9. trajno ali začasno prepovedati izvajanje rudarskih del, 10. predlagati odvzem dovoljenja za raziskovanje ali prenehanje rudarske pravice za izkoriščanje, če se kljub odločbi iz 129. člena tega zakona izvaja raziskovanje mineralnih surovin v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje ali izkorišča mineralne surovine v nasprotju s koncesijsko pogodbo in 11. predlagati izbris osebe iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, če ta ne izvaja z odločbo odrejenih ukrepov in s tem očitno krši določbe tega zakona, če prireja rezultate preiskav, raziskav, meritev, izračune in podobno ali s svojim ravnanjem ali opustitvijo ravnanja ogroža življenje in zdravje ljudi ali huje ogroža okolje, naravo in premoženje.

(2)Rudarski inšpektor lahko največ za osem dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene določbe tega zakona, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona ali, da obstaja sum, da je bil storjen prekršek.

(3)O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor izda nosilcu rudarske pravice za raziskovanje oziroma nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalcu rudarskih del potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila odvzeta.

(1)Rudarski inšpektor mora v primeru smrtne ali skupinske nesreče v rudniku takoj na mestu pričeti z raziskavo okoliščin nesreče, odrediti ukrepe za zavarovanje dokazov in ukrepe varnostne narave in izdelati pisno mnenje o vzrokih nesreče.

(2)Rudarski inšpektor mora v skladu z letnim načrtom izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora, ki upošteva ocene tveganja izvajalca rudarskih del, vendar najmanj enkrat letno opraviti nadzor nad izvajanjem rudarskih del, ki jih ogroža metan, drugi plini, vdori vode, mulja in blata, nevaren premogov prah, kremenov prah ali živosrebrni hlapi ter prostor, kjer je nevarnost radioaktivnih sevanj in v primerih, ko je tveganje za nevarne pojave povečano. Rudarski inšpektor mora najmanj enkrat letno opraviti tudi nadzor nad izvajanjem rudarskih del v pridobivalnih prostorih, kjer je do izteka koncesije manj kot tri leta.

(3)Pri rudarskih delih, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, mora rudarski inšpektor opraviti nadzor v skladu z letnim načrtom izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora, ki upošteva ocene tveganja izvajalca rudarskih del, vendar najmanj enkrat na dve leti.

(1)Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za rudarskega inšpektorja ter za izvrševanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo predpisi, ki urejajo upravo ter predpisi o splošnem upravnem postopku.

(2)Zoper odločbo rudarskega inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in sicer v petnajstih dneh po njeni vročitvi.

(1)Rudarski inšpektor mora nepravilnosti in pomanjkljivosti, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu, vpisati v zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu.

(2)Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu na podlagi tega zakona rudarski inšpektor z odločbo odredi, da inšpekcijski zavezanec z dejanjem ali opustitvijo dejanja v roku, ki ga določi rudarski inšpektor, zagotovi izvajanje tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu iz svoje pristojnosti.

(3)Kadar obstoji neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali njihovo okolico in okolje, je odločba iz prejšnjega odstavka lahko tudi ustna. Izrek ustne odločbe rudarski inšpektor vpiše v knjigo rudarskega nadzora, skupaj z odreditvijo ukrepa iz prejšnjega odstavka.

(4)Rudarski inšpektor mora izdati pisno odločbo iz drugega odstavka tega člena v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo. V enakem roku mora v primeru iz prejšnjega odstavka izdati tudi pisno odločbo, kadar inšpekcijski zavezanec skladno s tem zakonom ni zavezan voditi knjige rudarskega nadzora.

(5)V odločbah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena rudarski inšpektor določi tudi rok, v katerem mu mora inšpekcijski zavezanec v pisni obliki sporočiti, na kakšen način je izvršil v odločbi odrejene inšpekcijske ukrepe.

(6)Zoper odločbo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena je dovoljena pritožba.

(7)Pritožba zoper odločbo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

(1)Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v zvezi z izpolnitvijo inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje sanacijskih del znotraj pridobivalnega prostora, ki so predmet sanacije, odpravo posledic rudarjenja ali izvedbo potrebnih ukrepov zavarovanja, kakor tudi kazni, izrečenih v inšpekcijskih postopkih, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.

(2)Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošljejo pristojnemu sodišču, ki vpiše zastavno pravico v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.

(1)Rudarski inšpektor lahko z odločbo prepove izvajalcu izvajanje rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi: 1. da izvajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja ter delovnega procesa, kakor je to določeno z odobreno rudarsko tehnično dokumentacijo, 2. da izvajalec pri izvajanju rudarskih del ne upošteva v celoti koncesijske pogodbe, tega zakona, tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, ali rudarski projekt za izvedbo ni skladen z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, ali izvajalec rudarskih del ne izvaja v skladu z odobreno rudarsko tehnično dokumentacijo, 3. da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja, grozi delavcem izvajalca rudarskih del nevarnost poškodbe ali zdravstvene okvare ali, da delavci niso prejeli ustreznih navodil, 4. da izvajalec rudarskih del ni upošteval odredb inšpektorja izrečenih z ustno odločbo, 5. da izvajalec rudarskih del ali njegova odgovorna oseba onemogoči inšpekcijski pregled.

(2)Rudarski inšpektor mora z odločbo prepovedati izvajalcu izvajanje rudarskih del do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi: 1. da izvajalec izvaja zahtevna rudarska dela brez potrjenega rudarskega projekta za izvedbo ali, da se rudarska dela izvajajo v nasprotju s tehničnimi predpisi, predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu in drugimi predpisi, ki veljajo za rudarska dela v rudniku, kar lahko ogrozi življenje in zdravje ljudi, varnost prometa ter bližnjih objektov ali utegne nastati večja materialna škoda, 2. da pri izvajalcu zaposleni delavci ne izpolnjujejo pogojev glede strokovne usposobljenosti po tem zakonu, 3. da izvajalec ali njegova odgovorna oseba huje ali kljub izrečeni odredbi rudarskega inšpektorja ponovno krši določbe tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, ki veljajo za rudarska dela ter splošnih aktov izvajalca rudarskih del po tem zakonu, 4. da izvajalec uporablja rudniške gradnje ali naprave brez dovoljenja za uporabo, kar neposredno ogroža stabilnost in obstoj objekta ali naprave, varnost življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov in okolja ter predstavlja neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev izvajalca, 5. da izvajalec pri izvajanju del posega izven odobrenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, 6. da izvajalec izvaja dela brez pravice izvajati rudarska dela na zemljišču.

(3)Rudarski inšpektor z odločbo trajno prepove izvajanje rudarskih del pravni ali fizični osebi, ki: - raziskuje ali izkorišča mineralne surovine izven odobrenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, ali - raziskuje mineralne surovine brez dovoljenja za raziskovanje ali - izkorišča mineralne surovine brez podeljene koncesije za izkoriščanje, razen v primeru iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona.

(4)V primerih iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor postopa v skladu s 139. členom tega zakona.

(5)V odločbi iz prvega in drugega odstavka tega člena rudarski inšpektor določi tudi vrsto rudarskih del, ki jih prepoveduje, vrsto ukrepov, ki jih mora zavezanec izvesti, ter rok, v katerem mu mora zavezanec v pisni obliki sporočiti, na kakšen način je izvršil v odločbi odrejene inšpekcijske ukrepe. Če izvajalec ukrepov ne izvrši v odrejenem roku, rudarski inšpektor v primeru iz 5. točke drugega odstavka tega člena uvede inšpekcijski postopek v skladu s 139. členom tega zakona, v primeru iz 6. točke drugega odstavka tega člena pa odredi, da se na stroške izvajalca na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.

(črtan)

(1)Inšpekcijski zavezanec mora rudarskemu inšpektorju zagotoviti nemoteno izvajanje inšpekcijskega nadzorstva, mu dovoliti vstop na območje, kjer se izvajajo rudarska dela, in mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in poročila, potrebna za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(2)Inšpekcijski zavezanec mora rudarskemu inšpektorju pisno poročati o izvedbi ukrepov, naloženih z inšpekcijsko odločbo iz 129. člena tega zakona, tako da je iz poročila vidno, kdaj in na kakšen način je izvajalec rudarskih del izvršil ukrep.

(1)Če je pravni ali fizični osebi z odločbo inšpektorja odrejen ukrep, inšpekcijski zavezanec pa v odrejenem roku ukrepa ne izvrši ali ga ne izvrši popolnoma, rudarski ali drug pristojni inšpektor uvede postopek izvršbe s prisilitvijo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, se prva in vse naslednje denarne kazni izrekajo v višini najvišjega zneska, ki ga za primer izvršbe s prisilitvijo določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(3)Denarne kazni iz tega člena se izrekajo neodvisno od izrekanja glob za prekrške po tem zakonu in izrekanja posebnih ukrepov inšpektorja po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(4)Kadar inšpekcijski zavezanec neposredno ogroža stabilnost in obstoj objekta ali naprave, varnost življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov in okolja ter pomeni neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev, policija ob navzočnosti rudarskega ali drugega pristojnega inšpektorja zavezanca prisili k izvršitvi oziroma brez odlašanja ravna skladno s 135. členom tega zakona. Policija ima pri izvajanju določbe iz prejšnjega stavka vsa pooblastila iz zakona, ki ureja policijo.

Če inšpekcijski zavezanec v odrejenem roku ne izvrši inšpekcijskega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma, pa takšen ukrep lahko izvrši tudi kdo drug, lahko rudarski ali drug pristojni inšpektor po uradni dolžnosti uvede postopek izvršbe po drugih osebah na stroške zavezanca v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(1)V primerih iz prejšnjega člena je prepovedana odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so predmet sanacije, odprave posledic rudarjenja ali zavarovanja, razen če je to potrebno zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.

(2)Prepoved iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina sklepa, s katerim se uvede izvršba po drugih osebah po določbah tega zakona.

(1)Sklep, s katerim se uvede izvršba po drugih osebah po določbah tega zakona, rudarski inšpektor po uradni dolžnosti pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prejšnjega člena.

(2)Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog rudarskega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo rudarskega inšpektorja o izvršeni odločbi ter v drugih primerih, določenih s predpisi, ki urejajo zemljiško knjigo.

(1)Izvršba s prisilitvijo in izvršba po drugih osebah se opravi po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.

(2)Vse izvršbe inšpekcijskih ukrepov, izrečenih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili denarnih kazni in stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje pristojni državni organ po predpisih, ki urejajo prisilno izterjavo davkov.

(1)Če rudarski inšpektor pri opravljanju nadzorstva sam ali na podlagi obvestila ugotovi, da se na zemljiščih, za katera so izdani prostorski akti, namenjeni rudarstvu v skladu s 151. členom tega zakona, izvajajo nezakonita rudarska dela, uvede inšpekcijski postopek, v katerem: 1. izvajalcu nezakonitih rudarskih del in njihovemu naročniku odredi, da se dela takoj prenehajo izvajati, 2. o nezakonitih rudarskih delih nemudoma obvesti krajevno pristojno državno tožilstvo, 3. odredi izvedbo nujnih ukrepov za preprečitev nevarnosti ter 4. odredi, da se območje na stroške zavezanca vrne v prvotno stanje, če to ni mogoče, pa odredi izvedbo postopka sanacije nelegalnega kopa v skladu 100.b členom tega zakona.

(2)Subjekta iz 1. točke prejšnjega odstavka solidarno odgovarjata za nezakonita rudarska dela. Prav tako za nezakonita rudarska dela solidarno odgovarja lastnik zemljišča, če ni ravnal v skladu z 90. členom tega zakona.

(3)Če se v inšpekcijskem postopku ugotovi, da lastnik zemljišča ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da se na njegovem zemljišču izvajajo nezakonita rudarska dela, pa izvajalca ali naročnika nezakonitih rudarskih del ni mogoče ugotoviti ali ta ali njegov pravni naslednik ne obstaja več, rudarski inšpektor lastniku zemljišča odredi samo nujne ukrepe za preprečitev nevarnosti.

(4)Če inšpektor iz prvega odstavka 123. člena tega zakona ob opravljanju nadzorstva sam ali na podlagi obvestila ugotovi, da se na zemljiščih, za katera niso izdani prostorski akti, namenjeni rudarstvu v skladu s 151. členom tega zakona, izvajajo ali so se izvajala nezakonita rudarska dela, poleg ukrepanja po 123. členu tega zakona postopa tudi skladno s prvim odstavkom tega člena.

(5)Sanacijo nelegalnega kopa iz prejšnjega odstavka v sodelovanju z rudarskim inšpektorjem odredi: - gradbeni inšpektor, če se rudarska dela nezakonito izvajajo na stavbnem zemljišču, - kmetijski inšpektor, če se rudarska dela nezakonito izvajajo na kmetijskem zemljišču, - gozdarski inšpektor, če se rudarska dela nezakonito izvajajo v gozdu, - okoljski inšpektor, če se rudarska dela nezakonito izvajajo na posebej varovanem območju ali v vodi oziroma na vodnem zemljišču.

(6)Zavezanec mora začetek sanacije prijaviti pristojni inšpekciji najmanj 15 dni pred začetkom del.

(7)Inšpekcijski ukrepi po tem členu se izrekajo tudi pravnim naslednikom inšpekcijskega zavezanca.

(1)Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: 1. če začne raziskovanje mineralne surovine brez pravnomočnega dovoljenja za raziskovanje (prvi odstavek 28. člena); 2. če pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin ne poskrbi za predpisani revidirani rudarski projekt za izvedbo, in sicer posebej za vsako lokacijo, na kateri namerava izvajati raziskovanje (drugi odstavek 28. člena); 3. če ne prijavi začetka raziskovalnih rudarskih del na predpisani način (tretji in peti odstavek 28. člena); 4. če ne prijavi dokončanja raziskovalnih rudarskih del pri raziskovanju ogljikovodikov na predpisani način (četrti odstavek 28. člena); 5. če izvaja rudarska dela pri raziskovanju mineralnih surovin, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca rudarskih del, ali ne sklene pisne pogodbe za izvajanje rudarskih del s pravno ali fizično osebo, ki te pogoje izpolnjuje (šesti odstavek 28. člena); 6. če pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del ne imenuje tehničnega vodje rudarskih del (prvi odstavek 29. člena); 7. če v predpisanem roku ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ne posreduje poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin (tretji odstavek 29. člena); 8. če Geološkemu zavodu Slovenije onemogoči odvzemanje vzorcev iz vrtin (četrti odstavek 29. člena); 9. če ne uporablja mineralnih surovin, ki jih pridobi ob raziskovanju, na predpisani način (prvi odstavek 30. člena); 10. če mineralne surovine, ki jih pridobi ob raziskovanju, proda na trgu (drugi odstavek 30. člena); 11. če ne zagotovi predpisanih ukrepov za preprečitev nastanka nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico (prvi odstavek 31. člena).

(2)Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 5.000 do 30.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.

(1)Z globo od 4.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: 1. če začne izkoriščanje mineralnih surovin pred začetkom veljavnosti koncesijske pogodbe (prvi odstavek 69. člena) ali ga ne izvaja v skladu z njo (49. člen); 2. če ne prijavi začetka rudarskih del na predpisani način (tretji odstavek 69. člena); 3. če izvaja rudarska dela, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca rudarskih del, najame izvajalca, ki teh pogojev ne izpolnjuje, ali kot izvajalec rudarskih del prodaja mineralno surovino na trgu za svoje ime in svoj račun (drugi odstavek 69. člena); 4. če naroči, izdela, revidira ali potrdi rudarski projekt za izvedbo ali odmik od tega projekta, ki ni skladen s potrjenim rudarskim projektom za raziskovanje, pridobitev koncesije za izkoriščanje ali opustitev rudarskih del (četrti odstavek 69. člena); 5. če pred začetkom izvajanja rudarskih del ne razpolaga z načrtom rudniškega prostora ali nima na delovišču rudarskih projektov, na podlagi katerih izvaja rudarska dela, in druge dokumentacije, predpisane s tem zakonom (prvi odstavek 72. člena); 6. če ob izvajanju rudarskih del ne poskrbi za predpisano geološko dokumentacijo (drugi odstavek 72. člena); 7. če ob izvajanju rudarskih del ne poskrbi za načrte rudarskih merjenj (tretji odstavek 72. člena); 8. če Geološkemu zavodu Slovenije ne zagotovi obveščanja, poročanja in odvzema vzorcev (drugi odstavek 72. člena); 9. če ne zagotovi izdelave dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovi, ki jih izkorišča (osmi odstavek 72. člena); 10. če ne spremlja ali nadzoruje geoloških in geofizikalnih pojavov, ne zagotavlja monitoringa o vplivih svoje dejavnosti na okolje ali o njem ne vodi dokumentacije o vplivih na okolje (deveti odstavek 72. člena); 11. če onemogoči predpisano kategorizacijo glede na obstoječe nevarnosti in stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti (deseti odstavek 72. člena); 12. če ne prijavi začasne ustavitve del na predpisani način (prvi, drugi in četrti odstavek 82. člena); 13. če ne klasificira in kategorizira zalog in vire mineralnih surovin in o njih ne poroča ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, na predpisani način (prvi odstavek 83. člena); 14. če začne z gradnjo dodatne rudarske infrastrukture brez gradbenega dovoljenja (tretji odstavek 84. člena); 15. če omogoči uporabo izvedenih zahtevnih rudarskih del brez poprej izvedenega strokovnega tehničnega pregleda (prvi odstavek 94. člena); 16. če v primeru predčasne popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del ne vloži vloge za tehnični pregled izpolnjevanja pogojev za predčasno opustitev rudarskih del (prvi odstavek 96. člena); 17. če trajno zapusti rudnik brez pravnomočne odločbe prenehanju pravic in obveznosti (drugi odstavek 100. člena); 18. če izvajalec izvaja dela brez pravice izvajati rudarska dela na zemljišču (peti odstavek 46. člena); 19. če rudarske inšpekcije ne obvesti o nevarnih pojavih, ki lahko ogrozijo zaposlene, objekte in naprave (tretji odstavek 76. člena); 20. če investitor ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne priglasi količin mineralne surovine, pridobljenih pri izvajanju gradbenih del ali gradnji gozdne infrastrukture (četrti odstavek 92. člena); 21. če ne odstrani začasne deponije viškov mineralnih surovin, nastalih pri izvedbi državnih projektov na podlagi državnih prostorskih načrtov, najmanj tri leta pred iztekom koncesijske pogodbe (osmi odstavek 92. člena); 22. če po zaključeni sanaciji pridobivalnega prostora ali območja nezakonitih rudarskih del Geološkemu zavodu Slovenije ne izroči dokumentacije rudarskih načrtov, merskih knjig in druge dokumentacije o stanju rudarskih del, ki se nanašajo na izkoriščanje (prvi odstavek 100. člena); 23. če bivši nosilec rudarske pravice ne vloži vloge za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del v predpisanem roku (1. točka drugega odstavka 100.a člena); 24. če zavezanec za sanacijo nelegalnega kopa ne vloži vloge za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del v predpisanem roku (1. točka prvega odstavka 100.b člena).

(2)Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 20.000 do 100.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 1.000 do 6.000 eurov.

(1)Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: 1. če opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (22. člen); 2. če izvaja raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje (prvi odstavek 28. člena); 3. če izvaja izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesijske pogodbe (prvi odstavek 69. člena); 4. če ne izdeluje rudarskih načrtov in kart na predpisani način (tretji odstavek 72. člena); 5. če izvaja rudarska dela brez upoštevanja zadnjega stanja rudarske tehnike in zato nastanejo škodljivi vplivi na okolje (peti odstavek 72. člena); 6. če izvaja rudarska dela, koder obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje, brez potrjenega rudarskega projekta za izvedbo (šesti odstavek 72. člena); 7. če izvaja zahtevna rudarska dela v nasprotju s tehničnimi predpisi, predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter varstvu okolja (sedmi odstavek 72. člena); 8. če ne izvaja predpisane kategorizacije glede na obstoječe nevarnosti in ne določa stopnje nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti na predpisani način (enajsti odstavek 72. člena); 9. če ne zagotavlja izvajanja in nadzorstva nad izvajanjem tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu (prvi odstavek 75. člena); 10. če ne organizira službe za varnost pri delu in ne zagotovi, da naloge zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik (drugi odstavek 75. člena); 11. če pred začetkom del ne izdela splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu (peti odstavek 75. člena); 12. če ne organizira reševalne službe na predpisani način (prvi odstavek 76. člena); 13. če ne omogoči projektantski nadzor nad izvajanjem rudarskih del po potrjenem rudarskem projektu za izvedbo (četrti odstavek 78. člena); 14. če po zaključku izvedbe zahtevnih rudarskih del ter pred začetkom njihove uporabe, ne opravi interni strokovno tehnični pregled (prvi odstavek 94. člena); 15. če o opravljenih strokovno tehničnih pregledih in vzdrževanju izvedenih rudarskih del, zgrajenih rudarskih objektov, montiranih rudarskih postrojev in obratovanju rudarske infrastrukture ne vodi evidence na predpisani način (peti odstavek 94. člena); 16. če izvaja hidravlično lomljenje (drugi odstavek 6. člena); 17. če rudarskih del ne izvaja skladno z rudarsko tehnično dokumentacijo (prvi odstavek 102. člena).

(2)Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 20.000 do 70.000 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 30.000 do 200.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 1.000 do 10.000 eurov.

(1)Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: 1. če opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (23. člen); 2. če izvaja rudarska dela na podlagi rudarskega projekta, za katerega je opravil revizijo (četrti odstavek 120. člena); 3. če v času svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti (121. člen).

(2)Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko družbo, se kaznuje z globo od 2.000 do 7.500 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 3.000 do 10.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko in veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.

(1)Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: 1. če opravlja dejavnost revidiranja rudarskih projektov, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (24. člen); 2. če pri rudarskih delih, za katera je opravil revizijo rudarskega projekta, nastopa kot rudarski projektant ali izvajalec rudarskih del (drugi odstavek 120. člena); 3. če izda revizijsko klavzulo za rudarski projekt, ki ga je izdelal kot rudarski projektant (tretji odstavek 120. člena); 4. če izvaja rudarska dela, pri katerih je njegov odgovorni rudarski revident hkrati tudi tehnični vodja rudarskih del (šesti odstavek 120. člena).

(2)Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 2.000 do 7.500 eurov, pravna oseba, ki se po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z globo od 3.000 do 10.000 eurov, odgovorna oseba takšne pravne osebe pa se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.

(1)Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik: 1. če opravlja dela tehničnega vodenja rudarskih del, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za tehničnega vodjo rudarskih del (70. člen), ali če opravlja dela vodenja tehnične službe, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za vodjo tehnične službe (70.a člen); 2. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa pri vodenju in nadziranju ne poskrbi, da se rudarska dela izvajajo v skladu z določili tehničnih predpisov, predpisov o varnosti in zdravju pri delu v rudarstvu, predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in splošnih aktov, ki veljajo za rudarska dela (prvi odstavek 78. člena); 3. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa pri vodenju ali nadziranju ne zagotovi, da se delovne priprave in naprave vzdržujejo v predpisanem stanju ter se uporabljajo v skladu s predpisi (tretji odstavek 78. člena); 4. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, pa ne vodi knjige rudarskega nadzora na predpisani način (79. člen); 5. če nastopa kot odgovorni rudarski projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega rudarskega projektanta (prvi odstavek 105. člena); 6. če nastopa kot odgovorni vodja rudarskega projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (četrti odstavek 105. člena); 7. če nastopa kot odgovorni rudarski revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (tretji odstavek 107. člena); 8. če nastopa kot vodja rudarskega revidiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo rudarskega projekta (četrti odstavek 107. člena); 9. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident ali odgovorni vodja rudarskega revidiranja, pa ni vpisan v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu (110. člen); 10. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident ali odgovorni vodja rudarskega revidiranja, pa nima sklenjene ustrezne pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu, ali ta dela ne opravlja preko kooperacije ali na drug zakonit način (tretji odstavek 113. člena); 11. če po pravnomočnosti izbrisa iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu še vedno nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident ali vodja rudarskega revidiranja (šesti odstavek 114. člena); 12. če ne dovoli inšpektorju vstopa v poslovne ali obratne prostore ali mu ne da na razpolago vseh zahtevanih podatkov, listin in poročil, ki se nanašajo na inšpekcijske zadeve (prvi odstavek 133. člena); 13. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, za katera je v rudarskem projektu za ta dela podal mnenje o upoštevanju predpisov o zagotavljanju varstva in zdravja pri delu iz sedmega odstavka 107. člena tega zakona (osmi odstavek 120. člena).

(2)Z globo od 10.000 do 20.000 eurov se kaznujeta za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če tehnično vodenje rudarskih del (prvi odstavek 22. člena), dela odgovornega rudarskega projektanta (prvi odstavek 23. člena) ali dela odgovornega rudarskega revidenta (prvi odstavek 24. člena) opravlja posameznik, ki za ta dela ne izpolnjuje pogojev, predpisanih po tem zakonu.

(3)Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 10.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če nastopa kot rudarski projektant ali rudarski revident, pa v tehnični dokumentaciji ali rudarskem projektu niso upoštevane zahteve iz prvega in drugega odstavka 101. člena tega zakona.

(2)Z globo od 20.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če nastopa kot rudarski projektant ali rudarski revident, pa v tehnični dokumentaciji ali rudarskem projektu niso upoštevane zahteve iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona.

(3)Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznujeta tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, in fizična oseba, ki: 1. nastopa kot odgovorni rudarski projektant ali odgovorni vodja rudarskega projekta, pa v tehnični dokumentaciji ali rudarskem projektu niso upoštevane zahteve iz prvega, drugega in tretjega odstavka 101. člena tega zakona; 2. nastopa kot odgovorni rudarski revident ali odgovorni vodja rudarskega revidiranja, pa v rudarskem projektu niso upoštevne zahteve iz drugega in tretjega odstavka 101. člena tega zakona.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dela in naloge tehničnih vodij rudarskih del, vodij tehniških služb, odgovornih rudarskih projektantov, odgovornih rudarskih revidentov in rudarskih inšpektorjev v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi, nadaljujejo z opravljanjem teh del in nalog.

(2)Z dnem uveljavitev tega zakona se šteje, da so osebe, ki so po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) pridobile nazive samostojni projektanti in samostojni revidenti, po uveljavitvi tega zakona pridobile naziv odgovorni rudarski projektanti in odgovorni rudarski revidenti.

(1)Postopki za izdajo odločb o izbiri nosilca rudarske pravice po 16. členu Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2)Postopki za izdajo dovoljenj iz 48. in 50. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da so bila plačila za rudarsko pravico za raziskovanje iz četrtega odstavka 14. člena in plačila za rudarsko pravico za izkoriščanje iz petega odstavka 14. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) pred uveljavitvijo tega zakona vplačana kot nadomestilo za raziskovanje ali kot rudarska koncesnina po tem zakonu.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da so rezervirana sredstva iz četrtega odstavka 62. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) rezervirana kot sredstva za sanacijo po tem zakonu.

Register nosilcev rudarske pravice in kataster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov iz 12. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) se z dnem uveljavitve tega zakona štejeta za sestavini rudarske knjige po tem zakonu.

Rudarski projekti izdelani po dosedanjih predpisih, se lahko prilagajo vlogam v upravnih postopkih, ki v skladu s tem zakonom, tudi po njegovi uveljavitvi, tečejo po dosedanjih predpisih, če vložnik ali projektant dokaže, da je bila pogodba za njihovo izdelavo sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona in če se takšnim vlogam priloži tudi geodetski načrt, izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta, namenjenim za pripravo prostorskih aktov, z vrisano mejo območja raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora.

(1)Kadar rudarski inšpektor nadzoruje rudarska dela, za katera je bila koncesija za izkoriščanje podeljena pred 1. januarjem 2011, nadzoruje tudi skladnost teh del z dovoljenjem za izkoriščanje in rudarskim projektom, ki je bil podlaga za njegovo izdajo.

(2)Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka 69. člena tega zakona se v primeru, ko je bila koncesija za izkoriščanje podeljena pred 1. januarjem 2011, dovoljenja za izvajanje del, ki so jih izdale upravne enote ali ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi določb Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), štejejo za ustrezna dovoljenja za izvedbo po 69. členu Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13).

(1)Pravna ali fizična oseba, ki ima veljavno odločbo o izbiri koncesionarja na podlagi določb Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), in do 31. decembra 2010 ni sklenila koncesijske pogodbe, nadaljuje postopek sklenitve koncesijske pogodbe v skladu z določbami 44. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13).

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odločba o izbiri koncesionarja z dnem uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 111/13) preneha veljati in rudarska pravica ugasne, če je za pridobivalni prostor, na katerega se odločba nanaša, že izdan koncesijski akt na podlagi 35. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10 in 57/12).

(3)Pravna ali fizična oseba, ki ima veljavno odločbo o izbiri koncesionarja na podlagi določb Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) in ima ob uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 111/13) sklenjeno koncesijsko pogodbo, ni pa pridobila dovoljenja za izkoriščanje, mora do 1. julija 2014 podpisati dodatek h koncesijski pogodbi, s katerim ji ministrstvo potrdi rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje tako, kot to določa 45. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13), sicer ji rudarska pravica ugasne. Postopek podpisovanja dodatka h koncesijski pogodbi se smiselno izvede tako, kot to določa 47. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13) za podpisovanje koncesijske pogodbe.

(1)Določbe 98., 99. in 100. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13) smiselno veljajo tudi za imetnike pravnomočnih dovoljenj za izkoriščanje iz 54. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75, 29/86 in 24/89), ki niso pridobili rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi 105. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), jim je pa ostala obveznost opustitve izkoriščanja oziroma izvedbe dokončne sanacije okolja in odprave posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del.

(2)Za imetnike pravnomočnih dovoljenj za izkoriščanje iz prejšnjega odstavka smiselno veljajo tudi določbe Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13), ki se nanašajo na izvršbo po drugih osebah in določbe o prekrških.

(3)Ne glede na določbe 98. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13) se za objekt odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine, ki po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, pridobi status objekta državne infrastrukture, lahko po pravnomočnosti odločbe o zaprtju takega objekta, izdane na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, po uradni dolžnosti izda odločbo o prenehanju pravic in obveznosti, če je bil uspešno opravljen tehnični pregled iz petega odstavka 60. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), in je bila ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, predložena dokumentacija iz drugega odstavka 98. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13).

(4)Ne glede na določbo osmega odstavka 98. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13) lahko vlada v primeru, ko zapiranje rudnika ureja posebni zakon tako, da je potrebno po izvedbi sanacijskih rudarskih del izvajati nadaljnje vzdrževanje in monitoring na delu rudnika, in je območje rudnika vpisano na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, za namen ohranjanja te dediščine in varovanja območja pred posledicami posedanja površine, s sklepom določi novega zavezanca za izvajanje teh del. Po izdaji sklepa ministrstvo, pristojno za rudarstvo, za ta del rudnika izda odločbo o prenosu pravic in obveznosti vzdrževanja, monitoringa in dokončne sanacije okolja na novega zavezanca. Vlada zagotovi tudi prenos pravic upravljanja s premoženjem na novega zavezanca. Novi zavezanec z dnem izdaje odločbe prevzame zaposlene, ki izvajajo naloge vzdrževanja in monitoringa.

Ne glede na rok iz 1. točke prvega odstavka 50. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13) ministrstvo, pristojno za rudarstvo, obravnava tudi vloge za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, ki so vložene po izteku tega roka, vendar pred prenehanjem koncesijske pogodbe, če bi koncesija za izkoriščanje potekla prej kot šest mesecev po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 111/13).

(1)Pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ima koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine za predelovalno industrijo ali mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov ali geoenergetske surovine, pridobljeno na podlagi 19. ali 105. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 61/10 – ZRud-1), se čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje lahko podaljša tudi brez izpolnjevanja pogoja pridobljene pravice izvajati rudarska dela na zemljišču iz 4. točke prvega odstavka 50. člena tega zakona za vsa zemljišča, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, če: 1. je izkoriščanje znotraj odobrenega pridobivalnega prostora mogoče izvajati postopoma na posameznih zaokroženih celotah in 2. ima nosilec rudarske pravice na vseh zemljiščih znotraj zaokrožene celote iz prejšnje točke, za katero bo predložil rudarski projekt iz naslednjega odstavka, pridobljeno pravico izvajati rudarska dela.

(2)Koncesionar iz prejšnjega odstavka mora k vlogi za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice predložiti nov revidirani rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje iz 5. točke drugega odstavka 50. člena tega zakona za zaokroženo celoto iz 2. točke prejšnjega odstavka.

(3)Koncesionar iz prvega odstavka tega člena lahko po sklenitvi dodatka h koncesijski pogodbi iz desetega odstavka 50. člena tega zakona nadaljuje z izkoriščanjem mineralne surovine samo na tistih zemljiščih znotraj pridobivalnega prostora, za katera mu je ministrstvo, pristojno za rudarstvo, potrdilo rudarski projekt iz prejšnjega odstavka. Določba o potrditvi rudarskega projekta je sestavni del dodatka h koncesijski pogodbi o podaljšanju koncesije.

(4)Na preostalih zemljiščih znotraj pridobivalnega prostora, za katera koncesionar nima pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, izkoriščanje mineralne surovine ni dovoljeno, rudarski inšpektor pa lahko z odločbo odredi izvedbo nujnih rudarskih del za preprečitev nevarnosti in škode.

(5)Po pridobitvi pravice izvajati rudarska dela na zemljišču za novo zaokroženo celoto lahko koncesionar ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predloži v potrditev nov rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, ki se nanaša na takšno zaokroženo celoto. O potrditvi novega rudarskega projekta se sklene poseben dodatek h koncesijski pogodbi.

(6)Nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje premoga se rudarska pravica lahko podaljša tudi brez izpolnjevanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka 50. člena tega zakona. Takšna pravna oseba razmerja z lastniki zemljišč znotraj pridobivalnega prostora še naprej ureja preko rudarskih škod po predpisih, ki urejajo obligacijska razmerja.

(1)Ne glede na deveto alinejo četrtega odstavka 35. člena tega zakona, lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vladi predlaga izdajo rudarskega koncesijskega akta, vlada pa tak koncesijski akt lahko sprejme, tudi brez pozitivnega naravovarstvenega mnenja po določbah zakona, ki ureja ohranjanje narave, če: 1. se vloga nanaša na širitev pridobivalnega prostora, na katerem ima zainteresirana pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ob uveljavitvi tega zakona že pridobljeno rudarsko pravico in koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine na podlagi 19. ali 105. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04, 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 61/10 – Zrud-1) in 2. je ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zainteresirani pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku potrdilo zaloge mineralne surovine na podlagi opravljenih raziskav pred izdajo Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18), kar je bila podlaga za pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, ki so predmet vloge za pridobitev rudarske pravice.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka mora ne glede na uredbo iz 2. točke prejšnjega odstavka, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave podati takšne naravovarstvene smernice, da bo s prostorskimi akti predvideno izkoriščanje mogoče izvesti ob največji možni meri varstva narave.

(1)Za prostorske akte, namenjene rudarstvu po tem zakonu, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo tisti prostorski akti po predpisih s področja urejanja prostora, s katerimi je za območje urejanja kot namenska raba prostora določena raba za namen izkoriščanja določene vrste mineralnih surovin.

(2)Če je s prostorskim aktom kot namenska raba prostora določena raba za namen izkoriščanja določene vrste mineralnih surovin le na delu njegovega območja urejanja, se z dnem uveljavitve tega zakona prostorski akt le v tem delu šteje za prostorski akt, namenjen rudarstvu po tem zakonu.

Imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu iz 99.a člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) se z dnem uveljavitve tega zakona šteje za imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu po tem zakonu.

Inšpekcijski postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi.

(1)Minister, pristojen za rudarstvo, predloži vladi v sprejem državno rudarsko strategijo najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Do sprejema državne rudarske strategije se kot državna rudarska strategija po tem zakonu uporablja splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami iz 6. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), sprejet s sklepom vlade štev. 36100‑5/2009/6 z dne 9. 4. 2009 in objavljen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo in Geološkega zavoda Slovenije.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 in 68/08).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe in deli določb Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04 – ZVO‑1, 46/04, 45/04 – ZVZP‑A, 57/04 – ZCS‑1A, 62/04 – odločba US, 92/05 – ZJC‑B, 111/05 – odločba US, 93/05 – ZVMS, 126/07 in 108/09): - v prvem odstavku 2. člena v 12. točki besedilo »in nelegalni kop« in 12.4. podtočka; - v prvem odstavku 148. člena besedilo »in nelegalni kop«; - 155. člen; - v prvem odstavku 158. člena v napovednem stavku besedilo »in legalne kope«, v tretjem odstavku pa besedilo »oziroma legalnega kopa« in besedilo »oziroma kop«; - v drugem odstavku 161. člena besedilo »oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu«; - 182. člen.

(3)Določbe zakona iz prvega odstavka tega člena in določbe ter deli določb zakona iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

(4)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona: 1. Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov (Uradni list SRS, št. 14/76 in 16/89), 2. Odlok o postopku ugotavljanja in overjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnih voda (Uradni list SRS, št. 1/79), 3. Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (Uradni list RS, št. 43/00, 41/02, 52/03 in 67/04), 4. Uredba o določanju plačila za sanacijo posledic rudarskih del (Uradni list RS, št. 43/00), 5. Odredba o hitrosti gibanja traku pri podzemnem pridobivanju premoga (Uradni list RS, št. 104/00), 6. Pravilnik o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del (Uradni list RS, št. 68/01), 7. Odredba o skladiščenju eksplozivnih sredstev v rudarstvu v pomožnih skladiščih (Uradni list RS, št. 12/02), 8. Pravilnik o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in rudarskih kartah (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 9. Pravilnik o pogojih in postopku za izdajo tehničnega soglasja (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 10. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 11. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 12. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 13. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 14. Pravilnik o postopku dokazovanja ustreznosti odkopne metode, tehnologije in naprav (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 15. Pravilnik o označevanju mej in načinu vodenja katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov ter o načinu vodenja registra nosilcev rudarske pravice (Uradni list RS, št. 76/03), 16. Pravilnik o predpisih in zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri bogatenju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 93/03), 17. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela na površini in pod zemljo, ki niso povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 95/03), 18. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03), 19. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu (Uradni list RS, št. 111/03), 20. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03, 52/04 in 117/05), 21. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri prevažanju v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03), 22. Pravilnik rudarske reševalne službe (Uradni list RS, št. 117/05), 23. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov (Uradni list RS, št. 36/06), 24. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 36/06) in 25. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št. 136/06).

(5)Do izdaje predpisa iz petega odstavka 101. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13) se za izdelavo rudarskega projekta za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarskega projekta za izvedbo in rudarskega projekta izvedene sanacije smiselno uporabljajo določbe predpisa iz 13. točke prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na vsebino rudarskega projekta za raziskovanje mineralnih surovin, rudarskega projekta za izkoriščanje mineralnih surovin, rudarskega projekta za izvajanje del in rudarskega projekta izvedenih del.

(1)Vlada najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz drugega odstavka 12. člena, iz tretjega odstavka 53. člena in tretjega odstavka 54. člena tega zakona.

(2)Minister, pristojen za rudarstvo, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz 16. člena, šestega odstavka 76. člena, drugega odstavka 83. člena in četrtega odstavka 101. člena tega zakona.

(3)Minister, pristojen za rudarstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz četrtega odstavka 74. člena, šestega odstavka 75. člena in tretjega odstavka 111. člena tega zakona.

(4)Minister, pristojen za rudarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varnost in zdravje pri delu in ministrom, pristojnim za varstvo pred ionizirajočimi sevanji, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona imenuje odbor izvedencev rudarske stroke in določi postopek za izdajo tehničnega soglasja v skladu z drugim in četrtim odstavkom 74. člena tega zakona.

(5)Minister, pristojen za rudarstvo, izda najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega zakona tehnične predpise iz prvega odstavka 73. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.