Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1D)

V Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) se v 2. členu v točki 1.1. beseda »geofizično« nadomesti z besedo »geofizikalno«, za piko pa se doda besedilo »Vrtanje vrtin ne sodi med iskanje mineralnih surovin.«. V točki 1.4. se beseda »potrebna« nadomesti z besedama »sanacijska rudarska«. Točka 2.3. se spremeni tako, da se glasi: »2.3. Klasifikacija in kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti zaloge in vire mineralnih surovin.«. Točka 2.3.1. se spremeni tako, da se glasi: »2.3.1. Zaloge mineralnih surovin so količine mineralnih surovin v ležiščih, ki so dovolj raziskane in poznane. Klasificira se jih na bilančne, pogojno bilančne in izvenbilančne. Bilančne zaloge je z znanimi odkopnimi metodami možno gospodarno izkoriščati. Pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog pa z znanimi odkopnimi metodami ni možno gospodarno izkoriščati, bodisi zaradi zakonskih ali drugih omejitev (npr. varnostni stebri, prevelika globina) bodisi zaradi preslabe kakovosti.«. Točka 2.3.2. se spremeni tako, da se glasi: »2.3.2. Viri mineralnih surovin so količine mineralnih surovin v ležiščih, ki niso dovolj raziskane in poznane ter se jih ne klasificira in ne izkorišča.«. Za točko 2.3.3. se dodata novi točki 2.3.4. in 2.3.5., ki se glasita: »2.3.4. Kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin je postopek, s katerim se zaloge in vire razvrsti po stopnji raziskanosti. 2.3.5. Klasifikacija zalog mineralnih surovin je postopek, s katerim se zaloge razvrsti glede na možnost njihovega izkoriščanja.«. V točki 4.3. se dodata nova drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Zajemajo tehnično sanacijo, na površinskih kopih pa tudi biološko sanacijo. S časovnega vidika se delijo na sprotno, fazno, delno in končno sanacijo.«. Za točko 4.3. se dodajo nove točke 4.3.1., 4.3.2., 4.3.2.1., 4.3.2.2., 4.3.3., 4.3.4., 4.3.5. in 4.3.6., ki se glasijo: »4.3.1. Tehnična sanacija zajema odstranitev rudarskih objektov, postrojev in infrastrukture, oblikovanje pridobivalnega prostora na način, da je dosežena njegova stabilnost, in izvedbo ukrepov za zavarovanje pred delovanjem površinskih in talnih voda ter drugih ukrepov, da so doseženi pogoji za biološko sanacijo. Tehnična sanacija pri podzemnem izkoriščanju zajema tudi različne ukrepe za trajno opustitev rudarskih del v podzemnih prostorih, kot so njihovo zasipavanje ali zapolnjevanje, izvedba trajne podgradnje, zalitje z vodo, izdelava ločilnih in varnostnih pregrad in čepov, rekonstrukcija podzemnih prostorov za novo dejavnost in podobno. 4.3.2. Biološka sanacija zajema postopke rekultivacije in renaturacije. 4.3.2.1. Rekultivacija je priprava površine pridobivalnega prostora na renaturacijo in zajema vračanje in razgrinjanje jalovine in odkrivke, nasipavanje humusa, biotorkreta, polaganje zaščitnih mrež in drugih sredstev (npr. jute) za preprečevanje erozije, ureditev odvajanja meteornih vod in podobno. 4.3.2.2. Renaturacija je oživitev območja pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, ki se izvede z zatravitvijo, nasajanjem avtohtonih in drugih vrst rastlin (drevja, grmovnic), urejanjem gozdnega roba, vzpostavitvijo vodnega habitata in podobnim. 4.3.3. Sprotna sanacija je vzporedno izvajanje izkoriščanja mineralne surovine v pridobivalnem prostoru in izvajanje sanacijskih rudarskih del na tistih delih pridobivalnega prostora, na katerih je izkoriščanje zaključeno in niso več potrebni za izvajanje koncesije. 4.3.4. Fazna sanacija je sanacija, ki se izvaja po zaključku posamezne faze izkoriščanja pridobivalnega prostora. 4.3.5. Delna sanacija je izvedba le dela predvidenih sanacijskih rudarskih del na določenem območju znotraj pridobivalnega prostora, kadar zaradi postopka izkoriščanja še ni mogoče zaključiti sanacijskih rudarskih del. 4.3.6. Končna sanacija se izvede po končanem izkoriščanju mineralne surovine v pridobivalnem prostoru in sledi sprotni, fazni ali delni sanaciji, če te niso bile izvedene, pa kot samostojen postopek.«. V točki 4.6. se pika na koncu stavka nadomesti z vejico, za njo pa se doda besedilo »razen če gre za pridobitev mineralne surovine ob izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po predpisih, ki urejajo gradnjo, ali gradnji gozdne infrastrukture na podlagi odločbe, izdane po predpisih, ki urejajo gozdove.«. V točki 5.1. se besedilo »izvedene sanacije« nadomesti z besedilom »za opustitev izvajanja rudarskih del«. Točka 5.1.4. se spremeni tako, da se glasi: »5.1.4. Rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora opredelijo in ovrednotijo sanacijska rudarska dela v primeru predčasne popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del.«. Za 9. točko se dodajo nove 10., 11. in 11.1. točka, ki se glasijo: »10. Hidravlično lomljenje je postopek izkoriščanja ogljikovodikov, pri katerem se v vrtino vtiska voda ali voda z dodatkom mehanskih delcev in kemičnih dodatkov z namenom, da se na ta način poveča naravna razpokanost kamnine ali ustvari umetni sistem razpok, s čimer se poveča njena prepustnost. 11. Rudarski odpadki so odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov. 11.1. Inertni rudarski odpadki so odpadki, kot jih določa Odločba komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi opredelitve inertnih odpadkov pri izvajanju člena 22(1)(f) Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (UL L št. 110 z dne 1. 5. 2009, str. 46) (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/359/ES).«.

V 4. členu se v prvem odstavku besedilo »energetske,« nadomesti z besedilom »geoenergetske surovine ter«. V drugem odstavku se v napovednem stavku besedi »energetske mineralne« nadomestita z besedo »geoenergetske«. V četrtem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine /diabaz in metadiabaz, preostale skrilave kamnine, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine/, fliš in laporovec) ter prod, grušč in pesek.«.

V 5. členu se v prvem odstavku za besedo »osebam« vejica nadomesti s piko, besedilo za njo pa se črta.

V 6. členu se v drugem odstavku za besedo »izkoriščanje« doda besedilo »ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem ali«.

V 8. členu se v prvem odstavku za besedo »načrtuje« dodata vejica in beseda »dovoljuje«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti Republike Slovenije se zagotavlja: 1. s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: državna rudarska strategija), 2. z odločanjem o podelitvi rudarske pravice za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, 3. z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem zbirke rudarskih podatkov, 4. z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, in 5. z izvajanjem drugih ukrepov skladno s tem zakonom.«.

V tretjem odstavku 9. člena in četrtem odstavku 12. člena se besedi »energetskih mineralnih« nadomestita z besedo »geoenergetskih«.

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Rudarska knjiga je spletni računalniški program, ki ga sestavljajo zbirka rudarskih podatkov, evidence in različne aplikacije za pripravo in oddajo vlog ter obrazcev, predvidenih s tem zakonom.

(2)Rudarsko knjigo vodi in vzdržuje Geološki zavod Slovenije.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zbirka rudarskih podatkov je elektronska zbirka podatkov s področja rudarstva, ki vsebuje: 1. podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki jim je bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje (pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku podatek o firmi in sedežu ter matična in davčna številka, pri fizični osebi, ki ni samostojni podjetnik posameznik, pa ime, priimek, enotna matična številka občana ter stalni in začasni naslov), z ustreznim razlikovanjem med tistimi, ki rudarsko pravico še imajo, in tistimi, ki jim je rudarska pravica prenehala; 2. elektronske kopije ali spletne povezave na izdane koncesijske akte; 3. elektronske kopije izvršljivih upravnih aktov, koncesijskih pogodb in drugih listin, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo v zvezi s pridobitvijo, izvajanjem, odvzemom, ugasnitvijo in prenehanjem rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje ter zapustitvijo rudnika; 4. kartografske prikaze raziskovalnih in pridobivalnih prostorov s podeljeno rudarsko pravico; 5. kartografske prikaze bivših raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, za katere rudarska pravica ni več podeljena ali je prenehalo veljati dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin, izdano na podlagi določb zakonov, ki so urejali rudarstvo pred uveljavitvijo Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99); v zbirki rudarskih podatkov mora biti urejeno ustrezno razlikovanje teh prostorov od raziskovalnih in pridobivalnih prostorov z veljavno rudarsko pravico (posebna oznaka, evidentiranje v različnih modulih ipd.); 6. elektronske kopije načrtov opuščenih podzemnih prostorov, objektov in infrastrukture, s poudarkom na tistih, ki so ostali odprti; 7. prikaz prostorov in objektov iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka ter drugih pomembnih dejstev na katastrski podlagi; 8. druge podatke in elektronske kopije listin v zvezi z raziskovalnimi in pridobivalnimi prostori, kot so različna dovoljenja, elaborati in potrdila o zalogah in virih mineralnih surovin, elaborati pridobivalnih prostorov, geodetski in jamomerski načrti, poročila, priglasitve osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter s tem v zvezi izdani upravni akti, rudarska tehnična dokumentacija, zapisniki tehničnih pregledov; 9. fotografije raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, nelegalnih in opuščenih kopov, nahajališč mineralnih surovin in podobnega; 10. podatke o nelegalnih in opuščenih kopih, rudnikih in rudnih pojavih, premogovnikih in pojavih premoga, odlagališčih rudarskih odpadkov, nahajališčih mineralnih surovin; 11. podatke o izvedenih raziskavah in rezultatih raziskav, odvzetih vzorcih in njihovih lastnostih; 12. geološke, geomehanske, hidrogeološke in druge montangeološke podatke o nahajališčih in pridobivalnih prostorih; 13. različne tabelarične, grafične in kronološke prikaze podatkov o zalogah in pridobljenih količinah mineralne surovine, izdanih splošnih in posamičnih pravnih aktov za posamezen pridobivalni prostor, nosilcih rudarske pravice in podobno; 14. podatke o veljavnih predpisih in predpisih, ki se na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, še uporabljajo na področju rudarstva; 15. zapisnike in upravne akte iz inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov po tem zakonu ter podatke o izdanih ukrepih in globah; 16. druge neosebne podatke s področja rudarstva, ki se nanašajo na nahajališča mineralnih surovin, raziskovalne in pridobivalne prostore, nosilce rudarskih pravic in inšpekcijsko nadzorstvo.

(2)Podatki iz prejšnjega odstavka, ki imajo po zakonu, ki ureja informacije javnega značaja, status informacije javnega značaja, se vodijo kot javna knjiga in se objavijo na svetovnem spletu tako, da so prosto dostopni. Enotna matična številka občana, davčna številka ter stalni in začasni naslov fizične osebe niso informacije javnega značaja.

(3)Podatki, ki skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne podatke, se zbirajo za namen identifikacije obstoječih in nekdanjih nosilcev rudarskih pravic in se hranijo trajno.

(4)Neposreden spletni vpogled in uporaba podatkov iz zbirke rudarskih podatkov, ki se ne štejejo za informacijo javnega značaja, se zaradi ekonomičnosti in pospešitve postopkov, nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in ukrepanja v primeru kršitev omogoči uradnim osebam ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ki so pooblaščene za vodenje in odločanje v zadevah s področja rudarstva, pristojnim rudarskim inšpektorjem, na njihovo zahtevo pa tudi zakonitim zastopnikom in pooblaščenim osebam nosilca rudarske pravice (vsakemu samo za njegov raziskovalni ali pridobivalni prostor). Za dostop do teh podatkov morajo upravičene osebe pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov opraviti registracijo. Dostopi do teh podatkov se beležijo.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vpis v zbirko rudarskih podatkov in izbris iz nje izvaja po javnem pooblastilu Geološki zavod Slovenije. Vpis in izbris se izvaja po uradni dolžnosti.

(2)Vpis, sprememba vpisa in izbris iz prvega odstavka 14. člena tega zakona se izvaja na podlagi: 1. podatkov in upravnih aktov, izdanih na podlagi določb tega zakona v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter prenehanjem pravic in obveznosti, 2. v Uradnem listu Republike Slovenije objavljenih koncesijskih aktov, 3. v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu Evropske unije objavljenih javnih razpisov, 4. sklenjenih koncesijskih pogodb, 5. sprememb pravic neposredno na podlagi tega zakona, 6. podatkov o začasnih ukrepih za zavarovanje prostorskega načrtovanja skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora, 7. priglasitvenih obrazcev, poročil in elaboratov, ki jih morajo zavezanci predložiti na podlagi določb tega zakona, 8. zapisnikov in izdanih upravnih aktov pristojnih inšpektorjev, 9. podatkov iz drugih javnih zbirk podatkov, 10. terenskih ogledov in poročil Geološkega zavoda Slovenije, 11. ortofoto posnetkov, 12. geodetskih kart in podatkov, 13. arhivskih podatkov, 14. podatkov študij, 15. podatkov iz rudarske tehnične dokumentacije, 16. drugih javno dostopnih podatkov.

(3)Fotografije iz 9. točke prvega odstavka 14. člena tega zakona se lahko pridobijo iz arhivov, javno dostopnih spletnih objav ali od koncesionarja, lahko pa jih posnamejo pristojni inšpektorji v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora, Geološki zavod Slovenije pri izvajanju nalog na podlagi določb tega zakona, uradne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, v okviru tehničnih pregledov in drugih nalog v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesijske pogodbe in podobno.

(4)Podatki v zbirki rudarskih podatkov se redno pregledujejo, dopolnjujejo in posodabljajo.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V javnem delu rudarske knjige se kot evidenca lahko vodi javni del imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona. Vnos v evidenco izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali na njegovo zahtevo Geološki zavod Slovenije.

(2)V javnem delu rudarske knjige se kot evidence lahko vodijo tudi evidenca izvajalcev rudarskih del, evidenca rudarskih projektantov, evidenca rudarskih revidentov in druge evidence, ki jih je mogoče izdelati na podlagi tega zakona. Vnos v te evidence izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali na njegovo zahtevo Geološki zavod Slovenije, na podlagi pisnega predloga pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco, ki navede tudi kontaktne podatke, ki se lahko javno objavijo.

(3)Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavljajo z namenom informiranja javnosti o pravnih in fizičnih osebah, ki lahko opravljajo storitve s področja rudarstva.

(4)Javni del rudarske knjige lahko vsebuje tudi aplikacije za pripravo in oddajo vlog, ki jih predvideva ta zakon, obrazcev za priglasitev osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter obrazcev za poročanje o zalogah in virih mineralnih surovin, informacije o stanju vlog v upravnih in drugih postopkih (npr. pri sklepanju koncesijskih pogodb) in podobno. Za vstop v takšne aplikacije se je treba predhodno registrirati pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov, dovoli pa se lahko samo tistim vlagateljem vlog, imetnikom rudarskih pravic ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, na katere se konkretna vloga, priglasitev ali poročilo nanaša. Dostopi do aplikacij se beležijo.«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, se izvaja kot javna služba državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: rudarska javna služba) in po javnem pooblastilu.

(2)Geološko dejavnost, namenjeno rudarstvu, izvaja Geološki zavod Slovenije.«.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Geološki zavod Slovenije opravlja naslednje naloge: 1. izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo; 2. izvaja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje rudarstva v zvezi z občinskim prostorskim načrtovanjem, razen v primerih, ko se občinsko prostorsko načrtovanje izvaja v vplivnih območjih državnega prostorskega načrtovanja; 3. za ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pripravlja strokovne podlage za smernice in mnenja na področju rudarstva v zvezi z državnim prostorskim načrtovanjem in občinskim prostorskim načrtovanjem v vplivnem območju državnega prostorskega načrtovanja; 4. vodi in vzdržuje rudarsko knjigo; 5. prevzema vzorce, ki se jih pridobi pri raziskovanju mineralnih surovin, in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena pri izkoriščanju mineralnih surovin; 6. izvaja prospekcijo terena, geološko vzorčenje, kartiranje, oceno stanja zalog in virov mineralnih surovin ter stanja terena in rudarskih del za potrebe nalog iz 1. do 4. točke tega odstavka ali po napotilu ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za potrebe odločanja v postopkih, ki jih vodi, in potrebe nadzora nad izvajanjem rudarske pravice.

(2)Naloge iz 1., 3. in 5. točke prejšnjega odstavka opravlja Geološki zavod Slovenije kot javno službo, naloge iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka po javnem pooblastilu, naloge iz 6. točke prejšnjega odstavka pa kot javno službo in po napotilu ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

(3)Nosilec rudarske pravice ali lastnik zemljišča, če rudarska pravica ni podeljena, mora Geološkemu zavodu Slovenije dovoliti dostop v pridobivalni prostor ali na zemljišče z namenom izvajanja nalog iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena ter za potrebe izdelave državnih geoloških kart. Geološki zavod Slovenije naloge izvaja tako, da ne povzroča škode.

(4)Geološki zavod Slovenije nosilca rudarske pravice ali lastnika zemljišča obvesti o času izvajanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka in mu posreduje rezultate opravljenih del v obliki renovelirane geološke karte ali v obliki poročil o dodatno opravljenih raziskavah.

(5)Zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam se izdajajo izpisi, prerisi, kopije in drugi podatki, s katerimi razpolaga Geološki zavod Slovenije in jih pridobiva ob izvajanju nalog iz 6. točke prvega odstavka tega člena.

(6)Za pridobljene podatke iz prejšnjega odstavka se plačajo materialni stroški njihovega posredovanja po ceniku, ki ga izdela Geološki zavod Slovenije in objavi na svoji spletni strani.

(7)Z namenom sprotnega posodabljanja geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc ministrstvo, pristojno za rudarstvo, Geološkemu zavodu Slovenije najmanj enkrat mesečno pošilja elaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov, ki jih morajo po končanem raziskovanju izdelati nosilci dovoljenja za raziskovanje oziroma jih morajo med izkoriščanjem izdelati nosilci rudarskih pravic za izkoriščanje, ter podatke, ki jih pridobi v postopkih izdaje dovoljenj za raziskovanje, v postopkih podeljevanja rudarskih pravic za izkoriščanje in drugih postopkih.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Nadzor nad izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(2)Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da Geološki zavod Slovenije nalog iz prejšnjega člena ne opravlja v skladu s tem zakonom, mu naloži odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti in določi rok za izvedbo teh dejanj.«.

V 29. členu se v tretjem odstavku črta drugi stavek.

V 35. členu se v drugem odstavku beseda »podelitev« nadomesti z besedo »pridobitev«. V tretjem odstavku se besedilo »tretje, četrte, pete in šeste« nadomesti z besedilom »četrte, pete, šeste, sedme, osme in devete«. V četrtem odstavku se dodata novi šesta in sedma alineja, ki se glasita: »– je v primeru zainteresiranosti za izkoriščanje tehničnega kamna apnenca, tehničnega kamna dolomita, proda ali peska bilančnih zalog mineralne surovine v raščenem stanju najmanj 450.000 kubičnih metrov, predvidena doba trajanja rudarske pravice pa najmanj 15 let pri predvideni letni proizvodnji najmanj 30.000 kubičnih metrov, – za predlagani pridobivalni prostor ali njegov del ni sprejet začasni ukrep za zavarovanje prostorskega načrtovanja po predpisih, ki urejajo urejanje prostora,«. Na koncu dosedanje šeste alineje, ki postane osma alineja, se za vejico doda beseda »in«. V dosedanji sedmi alineji, ki postane deveta alineja, se za besedo »zakonom« dodata vejica in besedilo »predpisi, ki urejajo varstvo okolja, varstvo voda, ohranjanje narave, in drugimi predpisi«. Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Ne glede na šesto alinejo četrtega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vladi predlaga izdajo rudarskega koncesijskega akta tudi, če predlagani pridobivalni prostor ne izpolnjuje pogojev glede minimalnih bilančnih zalog mineralne surovine, minimalne letne proizvodnje v raščenem stanju in minimalne dobe trajanja koncesije, kadar se vloga nanaša na pridobivalni prostor, za katerega so izpolnjeni naslednji pogoji: – rudarska pravica in koncesija sta že bili podeljeni na podlagi določb zakona, ki ureja rudarstvo, pa je koncesijsko razmerje prenehalo, še preden je bila mineralna surovina na tem pridobivalnem prostoru izkoriščena v obsegu iz koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, – izkoriščanje je v času podeljene koncesije potekalo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo, – po prvotni koncesiji je v pridobivalnem prostoru ostalo še najmanj 100.000 kubičnih metrov bilančnih zalog mineralne surovine v raščenem stanju, in – poravnane so vse finančne obveznosti iz naslova podeljene koncesije.

(8)Ne glede na šesto alinejo četrtega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ni treba preverjati izpolnjevanja pogojev minimalnih bilančnih zalog mineralne surovine, minimalne letne proizvodnje v raščenem stanju in minimalne dobe trajanja rudarske pravice za izkoriščanje, če se vloga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje nanaša na pridobivalni prostor znotraj rezervata mineralne surovine, za katerega so v času priprave koncesijskega akta v obsegu trenutno veljavnih koncesij za izkoriščanje iste vrste mineralne surovine ti pogoji že izpolnjeni. Šteje se, da se vloga nanaša na izkoriščanje mineralne surovine znotraj rezervata mineralne surovine, če je znotraj istega območja, ki je v prostorskih aktih po namenski rabi opredeljeno kot območje za izkoriščanje iste vrste mineralne surovine, v času izdaje koncesijskega akta že podeljena vsaj ena koncesija za izkoriščanje te mineralne surovine, predlagani pridobivalni prostor pa se bo z njim stikal vsaj po eni stranici.«.

V 45. členu se v prvem odstavku na koncu 4. točke beseda »in« nadomesti z vejico ter dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita: »5. ali so k rudarskemu projektu priložena pozitivna mnenja in soglasja pristojnih mnenjedajalcev in soglasodajalcev, 6. ali so k rudarskemu projektu priložena dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, vode, okolje, naravo, naravne vrednote, kulturno dediščino in drugo, in«. Dosedanja 5. točka postane 7. točka. V drugem odstavku se besedilo »3. in 4.« nadomesti z besedilom »3., 4., 5. in 6.«. V četrtem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Po preteku tega roka odločba o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje preneha veljati po samem zakonu, kar se ustrezno označi v zbirki rudarskih podatkov.«.

V 46. členu se v drugem odstavku beseda »Kandidat« nadomesti z besedilom »Ne glede na prejšnji odstavek kandidat«, za besedo »območja« se dodata vejica in besedilo »rudarska dela pa se bodo izvajala globlje od 30 metrov«, beseda »samo« pa se črta. V tretjem odstavku se na koncu 3. točke pika nadomesti z vejico in dodata beseda »ali« ter nova 4. točka, ki se glasi: »4. pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad), sklenjena med pravno osebo in Skladom na podlagi 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), če iz nje tako izhaja.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Kadar je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija, upravljavec takega zemljišča s kandidatom za nosilca rudarske pravice iz prvega odstavka tega člena sklene pravni posel za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na zemljišču brez javnega razpisa. Na zaprosilo kandidata za nosilca rudarske pravice upravljavec zemljišč sestavi pogodbo v skladu s pravili njegovega poslovanja in ob upoštevanju morebitne pogodbe iz 4. točke prejšnjega odstavka, ter jo predloži v podpis kandidatu za nosilca rudarske pravice v dveh mesecih od zaprosila.«.

V 50. členu se v prvem odstavku 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. ima koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice in pristopnem zemljišču, predvidenim s potrjenim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, pravico izvajati rudarska dela ter ima soglasja morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih za podaljšanje rudarske pravice, ali ko gre za podzemno izkoriščanje in iz potrjenega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma da ni vplivnega območja, rudarska dela pa se bodo izvajala globlje od 30 metrov,«. Na koncu 8. točke se pika nadomesti z vejico ter dodata novi 9. in 10. točka, ki se glasita: »9. za pridobivalni prostor ali njegov del ni sprejet začasni ukrep za zavarovanje prostorskega načrtovanja po predpisih, ki urejajo urejanje prostora, 10. izkoriščanje ni potekalo izven mej odobrenega pridobivalnega prostora.«. V drugem odstavku se v 3. točki beseda »zemljišču« nadomesti z besedilom »zemljiščih iz 4. točke prejšnjega odstavka«, v 5. točki pa se za besedo »zakonom« dodata vejica in besedilo »koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo«. V tretjem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Izjavo pristojnega rudarskega inšpektorja iz 8. in 10. točke prvega odstavka tega člena pridobi ministrstvo, pristojno za rudarstvo.«. Za petim odstavkom se dodajo novi šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo: »(6) Ne glede na 8. točko prvega odstavka tega člena se rudarska pravica lahko podaljša tudi, če iz izjave pristojnega rudarskega inšpektorja izhaja, da predpisana sprotna sanacija pridobivalnega prostora ni bila izvedena, če koncesionar k vlogi priloži dokazilo o zagotovitvi rezerviranih sredstev za sanacijo v višini zneska neizvedene sanacije skladno s 54. členom tega zakona. Koncesionar mora neizvedeni del sprotne sanacije pridobivalnega prostora izvesti v enem letu od sklenitve dodatka h koncesijski pogodbi iz desetega odstavka tega člena, sicer mu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odvzame rudarsko pravico, sanacijo pridobivalnega prostora pa mora izvesti v skladu s 100.a členom tega zakona.

(7)Če koncesionar rezervirana sredstva za sanacijo iz prejšnjega odstavka zagotovi z vplačilom v sklad iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, mu ministrstvo, pristojno za rudarstvo, o tem izda ugotovitveno odločbo, v kateri ugotovi višino obveznosti in ali so s tem poravnane obveznosti iz prejšnjega odstavka. Vplačilo v sklad iz drugega odstavka 54. člena tega zakona se poveča za znesek letnega nadomestila za upravljanje z rezerviranimi sredstvi za sanacijo, ki pripada skladu, in v tem primeru je znesek enak najvišjemu enkratnemu znesku nadomestila po predpisu iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona.

(8)Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru, ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi razpoložljivih podatkov v zbirki rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona ne more ugotoviti mej pridobivalnega prostora, ki je predmet podaljšanja rudarske pravice za izkoriščanje, ali zbirka ne vsebuje vseh dokumentov, ki jih določa ta zakon, podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje mogoče šele po ugotovitvi mej pridobivalnega prostora in dopolnitvi zbirke z manjkajočimi dokumenti. Koncesionar mora v zvezi s tem ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti vse podatke in dokumente, s katerimi razpolaga. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, si za potrebe ugotovitve mej pridobivalnega prostora lahko pridobi podatke tudi iz arhivov lokalnih skupnosti, upravnih enot, ministrstev ter zgodovinskih, pokrajinskih in drugih arhivov.

(9)Če rudarski projekt iz 5. točke drugega odstavka tega člena še ni potrjen, ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, potrdi smiselno tako, kot določa 45. člen tega zakona.«. Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.

V 51. členu se v napovednem stavku prvega odstavka črta beseda »samo«. V drugem odstavku se na koncu 4. točke pika nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. potrjen rudarski projekt, na podlagi katerega je prenosnik rudarske pravice pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje.«. V tretjem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če bi rok iz prejšnjega stavka potekel po izteku koncesijske pogodbe, se za skrajni rok za prenos rudarske pravice šteje datum, do katerega je sklenjena koncesijska pogodba.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v primeru, ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi razpoložljivih podatkov v zbirki rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona ne more ugotoviti mej pridobivalnega prostora, ki je predmet prenosa rudarske pravice za izkoriščanje, ali zbirka ne vsebuje vseh dokumentov, ki jih določa ta zakon, prenos rudarske pravice za izkoriščanje mogoč šele po ugotovitvi mej pridobivalnega prostora in dopolnitvi zbirke z manjkajočimi dokumenti. Prenosnik, če ta ne obstaja več pa prevzemnik rudarske pravice, mora v zvezi s tem ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti vse podatke in dokumente, s katerimi razpolaga. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, si za potrebe ugotovitve mej pridobivalnega prostora lahko pridobi podatke tudi iz arhivov lokalnih skupnosti, upravnih enot, ministrstev ter zgodovinskih, pokrajinskih in drugih arhivov.«. V sedmem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »prvega«. Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo: »(8) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko skladno z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, sodišče pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota, kupcu dovoli vstop v pravne položaje stečajnega dolžnika tudi za rudarsko pravico, koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine in z njo povezana dovoljenja, pravice najema ali zakupa premoženja in drugih pravic, ki so potrebne za izvajanje rudarske pravice, vendar samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. pred tem rudarska pravica ni ugasnila na podlagi prvega odstavka 60. člena tega zakona, 2. kupec izpolnjuje vse pogoje za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje iz prvega, tretjega, četrtega in sedmega odstavka tega člena ter 3. ima kupec pravico izvajati rudarska dela na zemljišču tudi za vsa preostala zemljišča ali dele zemljišč, ki ležijo znotraj rudniškega prostora in niso predmet prodaje premoženja stečajnega dolžnika, za celotno obdobje veljavnosti koncesije.

(9)Sodišče v obrazložitvi sklepa, s katerim ugotovi, da kupec vstopa v pravne položaje stečajnega dolžnika kot univerzalni pravni naslednik, navede, na podlagi katerih dokazil ugotavlja, da kupec izpolnjuje tudi pogoje, predpisane po tem zakonu. Sklep sodišče vroči tudi ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.

(10)Sodišče dokazila o izpolnjevanju pogojev iz osmega odstavka tega člena pridobi po uradni dolžnosti. Od ministrstva, pristojnega za rudarstvo, sodišče pridobi: – podatek iz 1. točke osmega odstavka tega člena o obstoju rudarske pravice, – podatek o poravnanih dospelih obveznostih iz 2. točke tretjega odstavka 6. člena tega zakona in – podatek iz četrtega odstavka tega člena o ugotovitvi mej pridobivalnega prostora.«. V dosedanjem osmem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se besedilo »prvim odstavkom tega člena« nadomesti z besedilom »tem členom«.

V 53. členu se v prvem odstavku za besedo »surovine« doda besedilo »v raščenem stanju«. V tretjem odstavku se za besedo »surovine« doda besedilo »v raščenem stanju«. Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Določbe 52. člena tega zakona, ki se nanašajo na rudarsko koncesnino za pridobljeno mineralno surovino v raščenem stanju, se smiselno uporabljajo tudi za zavezanca za sanacijo nelegalnega kopa iz prvega odstavka 139. člena tega zakona, ki je ni mogoče izvesti z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, temveč je za vzpostavitev stabilnosti treba izkoristiti določeno količino mineralne surovine. Ne glede na četrti odstavek tega člena znaša nadomestilo za pridobljeno enoto mineralne surovine 100 odstotkov povprečne cene enote mineralne surovine v raščenem stanju po predpisu iz tretjega odstavka tega člena.

(7)Nadomestilo v višini 100 odstotkov od povprečne cene enote mineralne surovine v raščenem stanju iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi v sodnih postopkih v zvezi z nezakonitimi rudarskimi deli po 139. členu tega zakona.«.

V drugem odstavku 54. člena, naslovu ter prvem, drugem, tretjem in šestem odstavku 56. člena se beseda »EKO« nadomesti z besedo »Eko«.

V IV. delu se v naslovu 8. poglavja črta besedilo »Rudarski sklad in«.

55. člen se črta.

V 60. členu se v prvem odstavku v 2. točki na koncu pete alineje doda besedilo »ter v istem roku dokazila o tem predložila ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo,«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(2) Z dnem ugasnitve rudarske pravice iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje začasno prevzame ministrstvo, pristojno za rudarstvo. V obdobju, ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, nastopa v vlogi nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, obveznosti iz naslova plačila koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo mirujejo. Obveznosti iz naslova koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo, ki so zapadle do začetka stečajnega postopka, postanejo predmet priglasitve terjatev iz stečajne mase, preostale zapadle obveznosti do ugasnitve rudarske pravice pa se štejejo za terjatve iz tekočega poslovanja stečajnega dolžnika.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, rudarsko pravico za izkoriščanje prenese na novega nosilca rudarske pravice po postopku iz 51. člena tega zakona, in sicer do konca obdobja, za katero je rudarska pravica za izkoriščanje podeljena. Za ta postopek prenosa rudarske pravice se ne uporablja 2. točka drugega odstavka 51. člena tega zakona. Tako pridobljena rudarska pravica se lahko podaljša po postopku iz 50. člena tega zakona.«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka nobena pravna ali fizična oseba ne vloži vloge za prenos rudarske pravice najmanj eno leto pred zaključkom obdobja, za katero je rudarska pravica za izkoriščanje podeljena, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izbere novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje do konca obdobja, za katero je rudarska pravica za izkoriščanje podeljena, na podlagi javnega razpisa. Za postopek izbire nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se smiselno uporabljajo določbe 41. do 42.a člena tega zakona.

(5)Za ustrezno bančno garancijo iz prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka tega člena se šteje bančna garancija, katere naročnik je nosilec rudarske pravice ali druga pravna ali fizična oseba.

(6)Ne glede na prvo in drugo alinejo 2. točke prvega odstavka tega člena lahko nosilec rudarske pravice ali zanj druga pravna ali fizična oseba namesto bančne garancije nakaže razliko med stroškom končne sanacije in že vplačanimi rezerviranimi sredstvi za sanacijo, na račun Eko sklada, in sicer v enakem roku, kot velja za predložitev bančne garancije. Nakazilo se poveča za znesek letnega nadomestila za upravljanje z rezerviranimi sredstvi za sanacijo, ki pripada Eko skladu, in v tem primeru je znesek enak najvišjemu enkratnemu znesku nadomestila po predpisu iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona.

(7)O poravnavi obveznosti iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo, v kateri ugotovi skupno obveznost, višino do izdaje ugotovitvene odločbe vplačanih sredstev in ali so s tem poravnane vse obveznosti.«.

V 62. členu se v tretjem odstavku črta besedilo »energetsko ali drugo«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Minister, pristojen za rudarstvo, se lahko odloči, da vladi ne poda predloga iz drugega odstavka tega člena, če predlog poda samoupravna lokalna skupnost, pa bi samoupravna lokalna skupnost lahko interesno območje za namen izkoriščanja mineralne surovine opredelila v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona.«.

V 69. členu se v naslovu za besedo »surovin« doda besedilo »in izvajanja zahtevnih rudarskih del«. Drugi, tretji, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo: »(2) Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja rudarskih del skleniti pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del s pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki te pogoje izpolnjuje. Tak izvajalec ne more nastopati kot prodajalec mineralne surovine, ampak je njen prodajalec lahko samo koncesionar. Kadar mineralno surovino na trg dostavlja izvajalec, lahko mineralno surovino prodaja na trgu samo v imenu in za račun koncesionarja.

(3)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora najmanj 15 dni pred začetkom zahtevnih rudarskih del iz 71. člena tega zakona rudarski inšpekciji prijaviti začetek del in v prijavi navesti: 1. številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe, na podlagi katere je pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje, 2. vrsto zahtevnih rudarskih del, ki jih bo izvajal, 3. lokacijo del iz prejšnje točke, 4. podatke o potrjenem rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje in potrjenem rudarskem projektu za izvedbo, s katerima so opredeljena rudarska dela iz 2. točke tega odstavka, 5. planiran datum začetka del iz 2. točke tega odstavka, 6. izvajalca rudarskih del iz 22. člena tega zakona, 7. osebo, ki bo opravljala posle tehničnega vodje rudarskih del iz 70. člena tega zakona, 8. osebo, ki bo opravljala naloge s področja varnosti in zdravja pri delu iz 75. člena tega zakona.

(4)Izkoriščanje mineralnih surovin in izvajanje del, ki se po tem zakonu štejejo za zahtevna rudarska dela, se lahko začneta samo na podlagi poprej izdelanega in revidiranega rudarskega projekta za izvedbo, ki ga morata pred začetkom del v obliki izjave, da se strinjata z njegovimi tehničnimi rešitvami, potrditi pooblaščeni osebi nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in izvajalca zahtevnih rudarskih del (potrjeni rudarski projekt za izvedbo). Rudarski projekt za izvedbo mora biti skladen z višje rangiranim rudarskim projektom, na katerega se nanaša rudarski projekt za izvedbo (rudarskim projektom za raziskovanje, pridobitev koncesije za izkoriščanje ali opustitev rudarskih del).

(5)Osebi iz prejšnjega odstavka morata izpolnjevati s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del.«. Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Če se izven rudniškega prostora gradi objekt s pomočjo razstreljevanja ali vrta vrtina globine nad 300 m iz tretjega odstavka 123. člena tega zakona, tretji odstavek tega člena smiselno velja za izvajalca teh del.

(7)Ne glede na četrti odstavek tega člena ni mogoče potrditi rudarskega projekta za izvedbo del, ki vključujejo hidravlično lomljenje.«.

V 70. členu se v prvem odstavku v prvi, drugi in tretji alineji za besedo »izobrazbo« doda besedilo »rudarske ali geotehnološke smeri«. V drugem odstavku se za besedo »izobrazbo« doda besedilo »rudarske in geotehnološke smeri«. V petem odstavku se beseda »Tehnični« nadomesti z besedilom »Pri površinskih rudarskih delih, ki po 71. členu tega zakona ne spadajo med zahtevna rudarska dela, tehnični«. Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena je tehnični vodja rudarskih del in vodja posameznih rudarskih del pri globinskem vrtanju lahko tudi oseba s strokovno izobrazbo s področja raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina ali področja globinskega vrtanja.

(7)Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena je tehnični vodja rudarskih del in vodja posameznih rudarskih del pri površinskih rudarskih delih, ki ne spadajo med zahtevna rudarska dela, lahko tudi oseba z gradbeno smerjo izobrazbe, če program izobraževanja vključuje tudi geomehaniko tal ali geotehniko.«.

Za 70. členom se doda nov 70.a člen, ki se glasi:

(1)Izvajalec rudarskih del lahko organizira strojno, elektro, elektro-strojno, hidrogeološko, geomehansko in druge tehnične službe.

(2)Vodja tehnične službe pri podzemnih rudarskih delih je lahko: – oseba z univerzitetno izobrazbo tiste smeri, ki ustreza vrsti tehnične službe, dvema letoma delovnih izkušenj s področja del, ki jih izvaja posamezna tehnična služba, in opravljenim strokovnim izpitom za vodjo te tehnične službe, – oseba z visoko strokovno izobrazbo tiste smeri, ki ustreza vrsti tehnične službe, tremi leti delovnih izkušenj s področja del, ki jih izvaja posamezna tehnična služba, in opravljenim strokovnim izpitom za vodjo te tehnične službe ali – oseba z višjo strokovno izobrazbo tiste smeri, ki ustreza vrsti tehnične službe, štirimi leti delovnih izkušenj s področja del, ki jih izvaja posamezna tehnična služba, in opravljenim strokovnim izpitom za vodjo te tehnične službe.

(3)Vodja tehnične službe pri površinskih rudarskih delih je lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, tudi oseba s srednjo strokovno izobrazbo tiste smeri, ki ustreza vrsti tehnične službe, desetimi leti delovnih izkušenj s področja del, ki jih izvaja posamezna tehnična služba, in opravljenim strokovnim izpitom za vodjo te tehnične službe.

(4)Vodja posameznih tehničnih del pri podzemnih in površinskih rudarskih delih je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.«.

V 71. členu se v 1. točki v peti alineji za besedo »več« doda besedilo »ter vrtanje vrtin, kjer obstaja nevarnost ionizirajočega sevanja, vdora ali izbruha vode, nafte ali zemeljskega plina ali drugih nevarnih plinov«. Za sedmo alinejo se doda nova osma alineja, ki se glasi: »– vsa dela, ki se izvajajo na območjih s pojavi nevarnih plinov, par, prahu, ionizirajočega sevanja, vdorov vode ali razmočene hribine, izbruhov vode, nafte in zemeljskega plina,«. Dosedanji osma in deveta alineja postaneta deveta in deseta alineja.

V 72. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Iz načrta rudniškega prostora mora biti razvidno dejansko stanje izvedenih rudarskih del glede na projektirano stanje.«.

V 75. členu se na koncu petega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu se določi tudi zahtevana obdobna prisotnost osebe, pooblaščene za varnost in zdravje pri delu, na posameznem delovišču.«. Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu lahko pooblaščena oseba izvaja tudi na dveh ali več pridobivalnih prostorih, če je njena prisotnost na posameznem delovišču zagotovljena v skladu s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu iz petega odstavka tega člena in pod pogojem, da opravljeno število njenih ur ne presega s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, maksimalno dovoljenega števila ur.

(8)Oseba, pooblaščena za varnost in zdravje pri delu, mora ugotovitve o pregledu delovišč in izdane ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu vpisati v knjigo rudarskega nadzora.«.

V 83. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita: »(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za geotermični energetski vir in naravno morsko sol.

(4)Ne glede na določbe predpisa, ki ureja poslovno skrivnost, se v primeru naravne ali druge nesreče na območju rudniškega prostora lahko uporabijo podatki iz poročil iz prvega odstavka in elaboratov iz drugega odstavka tega člena, če se takšni podatki oziroma elaborati uporabijo za potrebe zaščite in reševanja ter odprave posledic naravne oziroma druge nesreče.«.

92. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če se pri izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po predpisih, ki urejajo gradnjo, ali gradnji gozdne infrastrukture na podlagi odločbe, izdane po predpisih, ki urejajo gozdove, predvideva pridobitev mineralne surovine, veljajo za investitorja teh del glede plačila za pridobljeno enoto mineralne surovine določbe tega zakona in predpisov, ki urejajo način določanja plačila rudarske koncesnine.

(2)Če pristojni upravni organ izda odločbo za gradnjo gozdne infrastrukture, pri kateri bo izkopana tudi mineralna surovina, takšno odločbo pošlje v vednost rudarski inšpekciji.

(3)Obveznost glede plačila za pridobljeno enoto mineralne surovine iz prvega odstavka tega člena velja ne glede na čistost mineralne surovine, način njene dejanske uporabe ali njene drugačne opredelitve po drugih predpisih (npr. opredelitve za gradbeni odpadek).

(4)Investitor mora pridobljene količine mineralne surovine ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, priglasiti v 15 dneh od zaključka del iz prvega odstavka tega člena. V primeru večletnega izkopa mora za količine, pridobljene v preteklem letu, to storiti najpozneje do konca januarja tekočega leta, za količine, pridobljene v letu zaključka del, pa v 15 dneh od zaključka del. V priglasitvi mora navesti: – podatke o investitorju, – datum začetka del iz prvega odstavka tega člena, – vrsto in količino mineralne surovine v raščenem stanju, pridobljene pri delih iz prvega odstavka tega člena, – datum zaključka del iz prvega odstavka tega člena oziroma predviden rok zaključka del, če dela ne bodo zaključena v istem letu, kot so bila začeta.

(5)Priglasitvi iz prejšnjega odstavka mora investitor priložiti: – kopijo dovoljenja ali odločbe iz prvega odstavka tega člena, – na vpogled tehnično dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo dovoljenja ali odločbe iz prvega odstavka tega člena, če iz dovoljenja ali odločbe ni razvidna predvidena količina izkopa v raščenem stanju, – geološko poročilo o vrsti mineralne surovine in količini izkopanega dela tal, v primeru več različnih mineralnih surovin pa tudi o količini posamezne vrste mineralne surovine.

(6)Ne glede na četrti odstavek 53. člena tega zakona znaša v primerih iz prvega odstavka tega člena nadomestilo za proizvedeno enoto mineralne surovine v raščenem stanju 80 odstotkov povprečne cene enote mineralne surovine v raščenem stanju po predpisu iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona.

(7)Pri izvajanju gradbenih del ali gradnji iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti, da se čim več mineralne surovine ponovno uporabi pri sami izvedbi teh gradbenih del ali gradnji.

(8)Če pri izvajanju gradbenih del ali gradnji iz prvega odstavka tega člena ostajajo viški mineralne surovine, ki jih ni mogoče porabiti pri samih gradbenih delih ali gradnji, lahko investitor z viški mineralne surovine postopa na enega od naslednjih načinov: 1. jih opredeli kot proizvod in da na trg, če izpolnjujejo pogoje za dajanje na trg v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje dajanja proizvodov na trg, 2. jih opredeli za stranski proizvod, če izpolnjujejo pogoje za stranski proizvod v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in da na trg, če izpolnjujejo pogoje za dajanje na trg v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje dajanja proizvodov na trg, 3. jih opredeli kot proizvod iz odpadkov, če jim je prenehal status odpadka v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in izpolnjujejo pogoje za dajanje na trg, v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje dajanja proizvodov na trg, 4. zagotovi njihovo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, ali 5. jih začasno skladišči v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

(9)Ne glede na sedmi odstavek 95. člena tega zakona se viški mineralnih surovin iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo za sanacijo površinskega kopa pod pogoji, da: – se s tem ne onemogoči dostopa do matične mineralne surovine v pridobivalnem prostoru ali ovira njeno izkoriščanje, – se z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje izkaže, da takšna uporaba viškov mineralne surovine ne pomeni nevarnosti za zdravje ali življenje ljudi in živali ter ne povzroča onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju, – so za takšno uporabo viškov mineralne surovine pridobljena vsa dovoljenja in soglasja po drugih predpisih, in – je takšen način sanacije pridobivalnega prostora skladen s prostorskimi akti.

(10)Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo gradnjo in gozdove, ni dovoljeno izdajanje dovoljenj ali odločb za dela iz prvega odstavka tega člena, pri katerih se izkopana mineralna surovina nadomešča z drugimi materiali, kot so zemeljski izkopi, umetno pripravljena zemljina, kompost in digestat, drugi odpadki ali gradbeni proizvodi, pridobljeni iz odpadkov ali od drugje pripeljana mineralna surovina. Odločba, izdana v nasprotju s tem odstavkom, je nična po samem zakonu.

(11)Geološko poročilo iz tretje alineje petega odstavka tega člena lahko izdela samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za izdelavo geološke dokumentacije po tem zakonu in je vpisana v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.«.

Besedilo 95. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati ali odpraviti, pa izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možne povzročitelje onesnaževanja okolja ali predvidljive škode na objektih in okolju (v nadaljnjem besedilu: redna zapiralna dela). Pri tem mora upoštevati določbe koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

(2)Redna zapiralna dela iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo samo na podlagi potrjenega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje ter v njegovem okviru izdelanega in potrjenega rudarskega projekta za izvedbo.

(3)Če je treba trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz kateregakoli razloga izvesti še pred dokončanjem izkoriščanja v obsegu podeljene rudarske pravice in koncesije, se takšna predčasna popolna in trajna opustitev izvajanja rudarskih del lahko izvede samo na podlagi rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del iz 97. člena tega zakona ter v njegovem okviru izdelanega in potrjenega rudarskega projekta za izvedbo.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del ni treba izdelati za zemljišča znotraj rudniškega prostora, v katera nosilec rudarske pravice ni posegel in so ostala v naravnem stanju.

(5)Popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del se lahko izvede za celoten pridobivalni prostor ali del pridobivalnega prostora. Opustitev za del pridobivalnega prostora se lahko izvede samo, če izločitev tega dela ne onemogoča izkoriščanja mineralne surovine na preostalem delu pridobivalnega prostora ali ne onemogoča izkoriščanja na način, kot je predviden v potrjenem rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje. V nasprotnem primeru mora nosilec rudarske pravice ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti v potrditev nov rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, v katerem je upoštevan nov obseg pridobivalnega prostora. Potrditev se izvede smiselno na način iz 45. člena tega zakona, o čemer se sklene dodatek h koncesijski pogodbi.

(6)Na delih površinskega kopa, ki niso več potrebni za izkoriščanje mineralne surovine, se sproti izvajata tehnična in biološka sanacija ter omogoči njihova uporaba za druge namene.

(7)Rekultivacija površinskega kopa se izvaja z lastno inertno jalovino in odkrivko. S tem namenom se jalovina in odkrivka do uporabe skladiščita znotraj pridobivalnega prostora. Če znotraj pridobivalnega prostora ni mogoče zagotoviti ustreznega skladiščenja odkrivke in jalovine, se lahko do uporabe za sanacijo skladiščita tudi na drugem zemljišču v bližini pridobivalnega prostora v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. Če lastne odkrivke ni dovolj ali njena kakovost ne omogoča izvedbe renaturacije, se rekultivacija lahko izvede tudi z zemeljskim izkopom ali umetno pripravljeno zemljino v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

(8)Rekultivacija se izvede v debelini, ki jo določajo dokumenti urejanja prostora, če ti debeline ne določajo, pa najmanj v debelini naravnega okolja, vendar ne več kot v povprečni debelini enega metra. Navoz debelejših plasti od drugje pripeljanih zemljin, zemeljskih izkopov, odpadkov in podobnega ne pomeni rekultivacije in rudarskih del po tem zakonu.

(9)Vlada določi: – seznam odpadnih materialov, ki se štejejo za inertne rudarske odpadke v skladu z merili, določenimi v Odločbi 2009/359/ES, – pravila in pogoje za ponovno uporabo inertnih rudarskih odpadkov v pridobivalnem prostoru po končanem pridobivanju mineralnih surovin za namen sanacije pridobivalnega prostora ali v gradbene namene.«.

96. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz tretjega odstavka 95. člena tega zakona mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje prijaviti rudarski inšpekciji najmanj šest mesecev pred ustavitvijo del. V enakem roku mora pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vložiti vlogo za tehnični pregled izpolnjevanja pogojev za predčasno opustitev rudarskih del.

(2)Po prejemu vloge iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri, ali so poravnane vse zapadle obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v zvezi s plačevanjem rudarskih koncesnin in sredstev, rezerviranih za sanacijo. Če obveznosti niso poravnane, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, nosilca rudarske pravice obvesti, da lahko poravna obveznosti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v največ osmih dneh. Če nosilec rudarske pravice tudi v tem roku obveznosti ne poravna, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, sproži postopek izvršbe, če ta pred tem še ni bil začet.

(3)Minister, pristojen za rudarstvo, s sklepom imenuje komisijo za tehnični pregled. S sklepom se določijo tudi predmet tehničnega pregleda ter datum in kraj njegove izvedbe. Sklep o imenovanju komisije se vroči nosilcu rudarske pravice in članom komisije najmanj osem dni pred izvedbo tehničnega pregleda. Ta rok je lahko tudi krajši, če se o tem s pisno izjavo strinjajo nosilec rudarske pravice in vsi člani komisije. Za ustrezno pisno izjavo se šteje napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana izjava, poslana na uradni naslov ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ali izjava v elektronski obliki, poslana na uradni elektronski naslov ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Prispele izjave se navedejo v zapisniku iz osmega odstavka tega člena.

(4)V komisijo iz prejšnjega odstavka se glede na zahtevnost tehničnega pregleda imenujejo najmanj po en in največ po dva predstavnika: – ministrstva, pristojnega za rudarstvo, – ministrstva, pristojnega za prostorsko načrtovanje na lokalnem ali državnem nivoju, glede na vrsto veljavnega prostorskega akta ali izdane začasne ukrepe za zavarovanje prostorskega načrtovanja, – ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, – pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, na območju katere so se izvajala rudarska dela, – pobudnika veljavnega državnega prostorskega načrta, če je tak načrt za zadevno območje sprejet, ali pobudnika prostorskega načrta, za katerega so izdani začasni ukrepi za zavarovanje prostorskega načrtovanja, in – rudarske inšpekcije.

(5)Če je zaradi strokovne, tehnične ali druge specifičnosti to potrebno, se lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka imenujejo še strokovnjaki s področja rudarstva, varstva okolja, varstva voda, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi.

(6)Nosilec rudarske pravice mora zagotoviti, da na tehničnem pregledu sodelujejo njegov zakoniti zastopnik ali od njega pooblaščena oseba. Nosilec rudarske pravice lahko na tehnični pregled povabi tudi osebe, ki so sodelovale pri izdelavi rudarske tehnične dokumentacije in izvajanju rudarskih del, dobavitelje materiala in opreme ter druge osebe.

(7)Komisijo za tehnični pregled vodi in njeno delo usmerja član komisije, ki je predstavnik ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Stroške tehničnega pregleda nosi nosilec rudarske pravice, vključujejo pa lahko povračilo stroškov prehrane in povračilo stroškov prevoza na službeni poti. O stroških postopka se odloči s posebnim sklepom.

(8)Člani komisije za tehnični pregled in nosilec rudarske pravice oziroma od njega pooblaščene osebe lahko podajajo pripombe na zapisnik iz desetega odstavka tega člena na tehničnem pregledu. Predstavnik iz druge in tretje alineje četrtega odstavka tega člena lahko vsaj tri dni pred izvedbo tehničnega pregleda ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, pisno sporoči, da nima pripomb in da ne bo sodeloval pri tehničnem pregledu. Če se kateri od teh dveh predstavnikov tehničnega pregleda ne udeleži in v prej navedenem roku pisno ne sporoči svojih pripomb, se šteje, da nima pripomb. Navedeno se vpiše v zapisnik iz desetega odstavka tega člena.

(9)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora na tehničnem pregledu komisiji predložiti rudarsko tehnično dokumentacijo, na podlagi katere je izvajal rudarska dela in sprejel odločitev za prenehanje izkoriščanja mineralnih surovin. Komisija za tehnični pregled je pristojna, da na kraju samem: 1. preveri razloge za opustitev rudarskih del, 2. ugotovi zaloge in vire mineralnih surovin, ki bodo glede na podeljeno koncesijo zaradi predčasne opustitve izvajanja rudarskih del ostali neizkoriščeni, 3. navede parcelne številke in katastrske občine za zemljiške parcele ali njihove dele znotraj rudniškega prostora, na katerih naj ministrstvo, pristojno za rudarstvo, dovoli predčasno opustitev rudarskih del, 4. določi rudniške gradnje in stanja delov pridobivalnega prostora, ki jih samoupravna lokalna skupnost ali pobudnik veljavnega državnega prostorskega načrta ali pobudnik prostorskega načrta, za katerega so izdani začasni ukrepi za zavarovanje prostorskega načrtovanja, prevzema v svoje prostorske akte, z navedbo vrste objekta, njegovih dimenzij in drugih pomembnih karakteristik za identifikacijo, parcelnih številk in katastrske občine zemljišč, na katerih stojijo oziroma se nahajajo, ter pogojev, pod katerimi samoupravna lokalna skupnost ali pobudnik veljavnega državnega prostorskega načrta ali pobudnik prostorskega načrta, za katerega so izdani začasni ukrepi za zavarovanje prostorskega načrtovanja, te gradnje in stanja delov pridobivalnega prostora prevzema v prostorski akt, 5. ugotovi nujna dela in začasne ukrepe, ki jih je za preprečitev nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, živali in premoženja odredil pristojni rudarski inšpektor, 6. določi vrsto in obseg sanacijskih rudarskih del, ki jih je treba izvesti, da se odpravijo posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, in izvede dokončna sanacija okolja, ter 7. določi pogoje in zahteve za opustitev izvajanja rudarskih del.

(10)O opravljenem tehničnem pregledu, ugotovitvah, nujnih delih in začasnih ukrepih, vrsti in obsegu sanacijskih rudarskih del, ki jih je treba izvesti, ter pogojih in zahtevah iz prejšnjega odstavka komisija izdela zapisnik v dveh izvodih. En izvod se na tehničnem pregledu izroči predstavniku nosilca rudarske pravice, drugi izvod pa obdrži predsednik komisije, ki poskrbi za njegovo evidentiranje v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, original pa vloži v zadevo, ki se nanaša na vlogo iz prvega odstavka tega člena. Preostalim članom komisije se na tehničnem pregledu izroči kopija zapisnika.«.

97. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Po izvedbi tehničnega pregleda iz prejšnjega člena nosilec rudarske pravice pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži predlog za potrditev rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del. Predlogu mora priložiti: – izjavo o tem, na kakšen način so upoštevani pogoji in zahteve komisije iz zapisnika iz desetega odstavka 96. člena tega zakona, – dva izvoda revidiranega rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del, – potrjen rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, na podlagi katerega se je izvajalo izkoriščanje in je bil sestavni del koncesijske pogodbe, – dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljiščih, na katerih se bodo izvajala sanacijska rudarska dela.

(2)Po prejemu predloga iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pridobi potrdilo o skladnosti revidiranega rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del z dokumenti urejanja prostora smiselno na način, kot določa 36. člen tega zakona.

(3)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, potrdi revidirani rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del iz prvega odstavka tega člena smiselno na način, kot določata prvi in drugi odstavek 45. člena tega zakona.

(4)Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del izdelan v skladu z zahtevami tega zakona, da so v njem upoštevani pogoji in zahteve komisije iz zapisnika iz desetega odstavka prejšnjega člena in da ne presega okvirov potrjenega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje iz tretje alineje prvega odstavka tega člena ter da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje razpolaga z dokazilom o pravici izvajati rudarska dela na zemljiščih, v katera bo posegal, pripravi predlog dodatka h koncesijski pogodbi v ustreznem številu izvodov. Predlog dodatka h koncesijski pogodbi v imenu Republike Slovenije podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pa nato vse izvode pošlje z osebno vročitvijo v podpis nosilcu rudarske pravice.

(5)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, vrniti vse izvode podpisanega dodatka h koncesijski pogodbi v enem mesecu od vročitve, sicer dodatek ne stopi v veljavo, kar se evidentira v zbirki rudarskih podatkov.

(6)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje nosilcu rudarske pravice en izvod veljavnega dodatka h koncesijski pogodbi, skupaj s potrjenim rudarskim projektom za opustitev izvajanja rudarskih del, ter po en izvod dodatka h koncesijski pogodbi v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravnim lokalnim skupnostim, na območju katerih je pridobivalni prostor.

(7)Nosilec rudarske pravice lahko začne z deli po potrjenem rudarskem projektu za opustitev izvajanja rudarskih del šele po vročitvi dodatka h koncesijski pogodbi in potrjenega rudarskega projekta iz prejšnjega odstavka.«.

98. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje lahko po dokončanih zapiralnih delih oziroma po izvedeni dokončni sanaciji okolja pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži vlogo za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti na določenem pridobivalnem prostoru ali njegovem delu.

(2)V vlogi se navede: 1. podatke o vlagatelju vloge, 2. ime pridobivalnega prostora, kot se vodi v rudarski knjigi, 3. ali se vloga nanaša na izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti za celoten pridobivalni prostor ali njegov del, 4. parcelne številke in katastrske občine zemljišč, na katera se vloga nanaša, 5. na kateri del posamezne zemljiške parcele se vloga nanaša, kadar se nanaša na prenehanje pravic in obveznosti na delih zemljiških parcel, 6. površino dela pridobivalnega prostora, ki se izloča, na kvadratni meter natančno, ki jo izračuna pooblaščena geodetska družba.

(3)Vlogi se priloži: 1. geodetski načrt območja, na katero se vloga nanaša, kadar se nanaša na del pridobivalnega prostora in tega dela ni mogoče opredeliti samo z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin; 2. seznam rudarske tehnične in druge dokumentacije, na podlagi katere so se v pridobivalnem prostoru ali delu pridobivalnega prostora, na katerega se vloga nanaša, izvajala rudarska dela; 3. seznam rudarskih projektantov in izvajalcev rudarskih del, ki so projektirali in izvajali rudarska dela, ki bodo predmet tehničnega pregleda iz 98.a člena tega zakona, ter njihove izjave, da so dela dokončana in skladna s potrjenim rudarskim projektom iz drugega odstavka 95. člena ali šestega odstavka 97. člena tega zakona; 4. pisna izjava pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti ali pobudnika veljavnega državnega prostorskega načrta ali pobudnika prostorskega načrta, za katerega so izdani začasni ukrepi za zavarovanje prostorskega načrtovanja, da ne nasprotuje gradnjam, ki niso odstranjene, in stanju delov pridobivalnega prostora, ki niso biološko sanirani, in da jih bo ali jih je že prevzel v svoje prostorske akte za druge namene, za katere se ne zahteva izvedba biološke sanacije (npr. za okoljsko infrastrukturo, gradnjo, državno infrastrukturo, deponiranje viškov mineralne surovine pri izvedbi državnih projektov in podobno); 5. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani sanaciji.

(4)Seznam rudarske tehnične in druge dokumentacije iz 2. točke prejšnjega odstavka mora vsebovati: 1. seznam potrjenih rudarskih projektov, na podlagi katerih se je izvajalo izkoriščanje mineralne surovine in opustitev izvajanja rudarskih del; 2. seznam koncesijskih pogodb, dovoljenj, odločb, soglasij, mnenj, poročil in drugih dokumentov v zvezi z izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralne surovine; 3. seznam rudarskih projektantov in izvajalcev rudarskih del za dela, ki so bila predmet opustitve izkoriščanja; 4. seznam zapisnikov internih tehničnih pregledov in tehničnih pregledov, ki so jih opravili državni organi; 5. dokazila o doseženih zahtevanih stabilnostih, umiritvi posedkov, izpolnjenih zahtevah mnenjedajalcev in podobnem; 6. seznam poročil o preizkusih vgrajenih materialov, izjav o skladnosti, poročil o kakovosti in podobnega; 7. seznam poročil o spremljanju in nadzoru geoloških in geofizikalnih pojavov, spremljanju vplivov dejavnosti na okolje in dokumentacije o vplivih na okolje iz devetega odstavka 72. člena tega zakona; 8. seznam gradbenih dovoljenj za objekte ali rudniške gradnje iz 4. točke prejšnjega odstavka; 9. seznam druge dokumentacije, listin in dokazil, pomembnih za izvedbo postopka.«.

Za 98. členom se doda nov 98.a člen, ki se glasi:

(1)Po prejemu vloge iz prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri, ali so poravnane vse zapadle obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v zvezi s plačevanjem rudarskih koncesnin in rezerviranih sredstev za sanacijo. Če niso poravnane, ravna v skladu z drugim odstavkom 96. člena tega zakona.

(2)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi vloge iz prejšnjega člena določi datum tehničnega pregleda in imenuje komisijo za tehnični pregled v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 96. člena tega zakona.

(3)Naloga komisije je, da ugotovi, ali je sanacija okolja izvedena v skladu z rudarskim projektom iz drugega odstavka 95. člena tega zakona ali šestega odstavka 97. člena tega zakona ter ali izvedena sanacija in izvedeni ukrepi zavarovanja iz prvega odstavka 95. člena tega zakona zadoščajo. Za zemljišča, na katera nosilec rudarske pravice ni posegel in nanje tudi ni vplival z drugimi rudarskimi deli, komisija to ugotovitev vnese v zapisnik iz četrtega odstavka tega člena.

(4)V zvezi z zagotavljanjem prisotnosti oseb s strani nosilca rudarske pravice, vodenjem in usmerjanjem dela komisije, podajanjem pripomb na izvedeno sanacijo in izvedene ukrepe, predložitvijo tehnične dokumentacije, izdelavo, vročanjem in evidentiranjem zapisnika o tehničnem pregledu ter stroški tehničnega pregleda se smiselno upoštevajo določbe 96. člena tega zakona.

(5)Če se na tehničnem pregledu ugotovi, da določene rudniške gradnje niso odstranjene, se takšne gradnje lahko ohranijo, če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje predloži pisno stališče pristojnega organa iz 4. točke tretjega odstavka prejšnjega člena. Če je v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo, za ohranjeno gradnjo treba pridobiti gradbeno ali uporabno dovoljenje, se ne glede na določbe predpisov, ki urejajo gradnjo in urejanje prostora, za takšno gradnjo ne odmerja nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

(6)Če se na tehničnem pregledu ugotovi, da na nekaterih delih pridobivalnega prostora še ni izvedena biološka sanacija, se takšna stanja delov pridobivalnega prostora lahko ohranijo, če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje predloži pisno stališče pristojnega organa iz 4. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.

(7)Določbe petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če se namerava v opuščenih podzemnih prostorih ali na opuščenem površinskem kopu opravljati dejavnost, ki ni povezana z rudarstvom, ter v primeru zgrajene dodatne rudarske infrastrukture ali izvajanja druge gospodarske dejavnosti, skladne s prostorskimi akti.

(8)Če komisija pri tehničnem pregledu ugotovi pomanjkljivosti iz tretjega odstavka tega člena, nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v zapisniku opozori nanje in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.

(9)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, obvesti, ali je pomanjkljivosti odpravil, in o tem predloži ustrezna dokazila.

(10)Po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka lahko komisija ali njen posamezni član, na delovno področje na katerega se pomanjkljivost nanaša, ponovno opravi tehnični pregled. Če ponovni pregled opravi samo posamezni član komisije, pregleda tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali naknadno opraviti z njegovega delovnega področja. O ponovnem tehničnem pregledu izdela zapisnik, ki ga vroči nosilcu rudarske pravice in ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.«.

99. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o prenehanju pravic in obveznosti, ko iz zapisnikov iz osmega in desetega odstavka prejšnjega člena izhaja, da je sanacija okolja izvedena in da izvedeni ukrepi zadoščajo. Izrek odločbe vsebuje: – odločitev o prenehanju pravic in obveznosti, – navedbo območja, na katero se ta odločitev nanaša, – obveznost nosilca rudarske pravice, da Geološkemu zavodu Slovenije izroči dokumentacijo iz prvega odstavka 100. člena tega zakona, in rok, v katerem jo mora izpolniti, ter – odločitev glede ohranitve objektov, morebitnih nevarnosti in trajnih vzdrževalnih del iz 3. do 6. točke tretjega odstavka 100. člena tega zakona.

(2)Če iz zapisnikov iz osmega in desetega odstavka prejšnjega člena izhaja, da ima izvedena sanacija okolja pomanjkljivosti, zaradi katerih pomeni nevarnost za zdravje ali življenje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje, pri čemer pomanjkljivosti ni bilo mogoče odpraviti v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zavrne izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti. Izrek odločbe vsebuje: – odločitev glede prenehanja pravic in obveznosti, – navedbo območja, na katero se ta odločitev nanaša, – navedbo del in ukrepov zavarovanja, ki jih mora nosilec rudarske pravice še izvesti za dokončanje sanacije okolja in izključitev nevarnosti za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možnih povzročiteljev onesnaževanja okolja ali predvidljive škode na objektih in okolju.

(3)Odločba iz prvega in drugega odstavka tega člena se vroči nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ter pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na območju katere rudnik leži.«.

100. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora rudarsko tehnično dokumentacijo in drugo dokumentacijo o stanju rudarskih del, ki se nanaša na izkoriščanje, izročiti Geološkemu zavodu Slovenije, da ta iz nje pridobi podatke za izdelavo državne geološke karte in da iz nje izbere gradivo, ki se ga mora v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo, trajno hraniti. Geološki zavod Slovenije o izročitvi dokumentacije izda potrdilo. Elektronsko kopijo potrdila Geološki zavod Slovenije vnese v zbirko rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona.

(2)Pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje prenehajo s pravnomočno odločbo o prenehanju pravic in obveznosti, razen obveznosti izročitve dokumentacije iz prejšnjega odstavka, ki preneha z izdajo potrdila Geološkega zavoda Slovenije.

(3)Geološki zavod Slovenije po prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti izvede ustrezno spremembo v zbirki rudarskih podatkov iz 14. člena tega zakona, na podlagi katere je razvidno: 1. da pravna ali fizična oseba ni več nosilka rudarske pravice za izkoriščanje, 2. da je izkoriščanje na takšnem pridobivalnem prostoru ali njegovem delu opuščeno, 3. kateri površinski objekti se niso odstranili, 4. kateri podzemni objekti so ostali odprti in bi lahko pomenili nevarnost pri poseganju na njihovo vplivno območje, 5. katere so morebitne druge nevarnosti, 6. katera so zahtevana trajna vzdrževalna dela (npr. periodično čiščenje odvodnjevalnih kanalov, pregledovanje stanja podzemnih objektov ipd.), kje je njihova lokacija in kdo je zavezanec.

(4)Z dnem izvedbe sprememb iz prejšnjega odstavka se šteje, da je rudnik ali del rudnika, na katerega se nanaša odločba o prenehanju pravic in obveznosti, zaprt.«.

Za 100. členom se dodajo novi 100.a, 100.b in 100.c člen, ki se glasijo:

(1)Če koncesijska pogodba med Republiko Slovenijo in nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje preneha zaradi razlogov iz prve do četrte alineje drugega odstavka 57. člena tega zakona, pa popolna in trajna opustitev rudarskih del še ni bila izvedena, takšni pravni ali fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: bivši nosilec rudarske pravice) s prenehanjem koncesijske pogodbe ne preneha obveznost popolne in trajne opustitve rudarskih del iz 95. člena tega zakona.

(2)Kadar v primeru iz prejšnjega odstavka ob prenehanju koncesijske pogodbe redna tehnična sanacija še ni izvedena, bivši nosilec rudarske pravice izvede popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del po postopku za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz 96. člena tega zakona, če je že izvedena, pa lahko dokonča biološko sanacijo in začne postopek za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po 98. členu tega zakona, pri čemer se upošteva naslednje: 1. ne glede na rok iz prvega odstavka 96. člena tega zakona pristojni rudarski inšpektor v inšpekcijski odločbi odredi, da mora bivši nosilec rudarske pravice pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, v osmih dneh od vročitve odločbe vložiti vlogo za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del; 2. kot stranka v postopku namesto nosilca rudarske pravice nastopa bivši nosilec rudarske pravice; 3. rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del se namesto z aneksom h koncesijski pogodbi potrdi s pogodbo za sanacijo bivšega pridobivalnega prostora, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(3)Kadar je v primerih iz prvega odstavka tega člena pri sanaciji nujno treba pridobiti določeno količino mineralne surovine, velja za obračun nadomestila za pridobljeno mineralno surovino šesti odstavek 92. člena tega zakona.

(1)Kadar sanacije nelegalnega kopa ni mogoče izvesti z vrnitvijo v prvotno stanje in je za njeno izvedbo treba pridobiti določeno količino mineralne surovine, se za izvedbo postopka sanacije smiselno uporabljajo določbe za postopek za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz 96. do 100. člena tega zakona, pri čemer se upošteva naslednje: 1. ne glede na rok iz prvega odstavka 96. člena tega zakona pristojni inšpektor v odločbi odredi, da mora zavezanec pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, v osmih dneh od vročitve odločbe vložiti vlogo za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del; 2. Geološki zavod Slovenije na podlagi odločbe iz prejšnje točke v zbirki rudarskih podatkov evidentira podatke o nezakonitih rudarskih delih tako, da se ta lokacija nedvoumno razlikuje od lokacij s podeljeno rudarsko pravico; 3. kot stranka v postopku namesto nosilca rudarske pravice nastopa zavezanec za sanacijo nelegalnega kopa; 4. rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del se namesto z aneksom h koncesijski pogodbi potrdi s pogodbo za sanacijo nelegalnega kopa, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za rudarstvo; 5. po pravnomočnosti odločbe o prenehanju pravic in obveznosti iz prvega odstavka 99. člena tega zakona Geološki zavod Slovenije v zbirki rudarskih podatkov označi, da je nelegalni kop saniran.

(2)Za obračun nadomestila za pridobljeno mineralno surovino se v primerih iz prejšnjega odstavka uporablja šesti odstavek 53. člena tega zakona.

Kadar je po zaprtju premogovnika ali njegovega dela predvideno izvajanje spremljave stabilnosti, posedkov, dvigovanja podtalnice in drugih vrst monitoringa ter vzdrževanje trajnih jamskih objektov, lahko vlada s sklepom določi novega zavezanca za izvajanje teh del. Po sprejemu sklepa ministrstvo, pristojno za rudarstvo, za ta del rudnika izda odločbo o prenosu pravic in obveznosti vzdrževanja, monitoringa in dokončne sanacije okolja na novega zavezanca. Finančna sredstva za izvajanje teh del se zagotovijo iz državnega proračuna.«.

V 101. členu se v prvem odstavku v 1. točki za besedo »izdani« doda beseda »predpisi,«, besedilo »pogoji iz izdanih soglasij pristojnih organov in organizacij« pa se nadomesti z besedilom »zahteve pristojnih mnenjedajalcev in soglasodajalcev«. Za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) V izračunu predvidene inflacije v obdobju do izteka koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se za potrebe tega zakona privzame, da bo inflacija vsako prihodnje leto enaka, kot je bila povprečna inflacija v preteklem petletnem obdobju. Predvideno inflacijo v obdobju do izteka rudarske pravice v odstotkih se izračuna tako, da se stopnja inflacije v prej navedenem petletnem obdobju deli s pet in pomnoži s številom let do izteka rudarske pravice. Stopnja inflacije za obdobje preteklih petih let od meseca, v katerem se izdeluje izračun stroška končne sanacije iz prejšnjega odstavka, se izračuna s pomočjo aplikacije za preračun inflacije za izbrano obdobje, objavljene na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije. Če je stopnja inflacije za preteklo petletno obdobje negativna, se za inflacijo upošteva vrednost nič.«. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) Za pridobivanje projektnih in drugih pogojev, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije po tem zakonu, ter za pridobivanje s projektnimi in drugimi pogoji povezanih mnenj pristojnih mnenjedajalcev, pridobivanje soglasij pristojnih soglasodajalcev in drugih dovoljenj se smiselno uporablja zakon, ki ureja gradnjo.«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedi »izvedene sanacije« nadomestita z besedilom »za opustitev izvajanja rudarskih del«.

V 103. členu se v prvem odstavku besedi »izvedene sanacije« nadomestita z besedilom »za opustitev izvajanja rudarskih del«.

V 105. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Odgovorni rudarski projektant mora imeti izobrazbo tiste smeri, ki ustreza področju, za katero izdeluje rudarski projekt.

(3)Za ustrezno prakso iz prvega odstavka tega člena se šteje praksa po pridobitvi strokovne izobrazbe, v zvezi s katero delavec uveljavlja izpolnjevanje pogoja izobrazbe iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se v prakso šteje samo sodelovanje pri rudarskih delih in projektiranju rudarskih del, za katera bo kot odgovorni rudarski projektant izdeloval rudarske projekte. V obdobju opravljanja strokovne prakse iz prvega odstavka tega člena mora pri izdelavi rudarskih projektov delavec z najmanj univerzitetno izobrazbo sodelovati najmanj eno leto, delavec z visoko strokovno izobrazbo najmanj dve leti, delavec z višjo izobrazbo pa najmanj pet let.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »projektanta« črta vejica, besedilo »odgovorni vodja rudarskega projekta za podzemno izkoriščanje pa je lahko samo odgovorni rudarski projektant, ki« pa se nadomesti z besedo »in«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Podrobnejši pogoji glede smeri izobrazbe iz drugega odstavka tega člena in ustrezne prakse iz tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom iz 111. člena tega zakona.«.

V naslovu VIII. dela se za besedo »OPRAVLJANJE« doda beseda »REGULIRANIH«. V VIII. delu se naslov 1. poglavja spremeni tako, da se glasi: »1. Vrste reguliranih rudarskih storitev in pogoji za njihovo opravljanje«.

109. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Regulirane rudarske storitve po tem zakonu se delijo na regulirane rudarske storitve, za katere se strokovni izpit opravlja pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo (regulirane storitve v pristojnosti države), in regulirane rudarske storitve, za katere se strokovni izpit opravlja pri izvajalcu rudarskih del (regulirane rudarske storitve v pristojnosti izvajalca rudarskih del).

(2)Regulirane rudarske storitve v pristojnosti države so storitve, ki jih v skladu s tem zakonom opravljajo odgovorni rudarski projektant, odgovorni vodja rudarskega projekta, odgovorni rudarski revident, odgovorni vodja rudarskega revidiranja, tehnični vodja rudarskih del, vodja tehnične službe pri rudarskih delih in vodja službe za varnost in zdravje pri rudarskih delih.

(3)Regulirane rudarske storitve v pristojnosti izvajalca rudarskih del so storitve, ki jih v skladu s tem zakonom opravljajo poslovodja, nadzornik, vodja skupine in vodja delovišča.«.

Besedilo 111. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Strokovni izpiti s področja rudarstva se opravljajo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, pred izpitno komisijo, ki jo s sklepom imenuje minister, pristojen za rudarstvo.

(2)Izpitno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik predsednika, pet ostalih članov komisije in zapisnikar. Člani komisije so izpraševalci na strokovnih izpitih.

(3)Predsednik komisije je oseba, ki na ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vodi in odloča v upravnih postopkih s področja rudarstva. Namestnik predsednika in ostali člani so rudarski inšpektorji. Zapisnikar je oseba, ki na ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vodi postopke v zvezi s prijavami na strokovne izpite ter za komisijo opravlja tudi strokovno administrativna dela.

(4)Člani komisije morajo imeti vsaj sedmo stopnjo izobrazbe rudarske ali geotehnološke smeri ter najmanj 10 let delovnih izkušenj s področja rudarstva.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek mora imeti en član komisije strokovno izobrazbo elektro smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj z elektro področja pri uporabi eksplozijsko varne opreme.

(6)Opravljanje izpitov ni javno, lahko pa izpitu prisostvuje mentor kandidata.

(7)Članom izpitne komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji.

(8)Pogoj za pristop k strokovnemu izpitu je plačilo stroškov izpita.

(9)Evidenca o opravljenih strokovnih izpitih se vodi v imeniku pooblaščenih oseb v rudarstvu iz 112. člena tega zakona. Javni del imenika iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona se objavi na svetovnem spletu.

(10)Vsebino, vrsto in način opravljanja strokovnih izpitov, podrobnejše pogoje za njihovo opravljanje, podrobnejše pogoje glede izobrazbe in strokovne prakse kandidatov, pogoje za članstvo v izpitni komisiji ter način obračunavanja stroškov iz tretjega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za rudarstvo. Pri določitvi vrst strokovnih izpitov se upošteva različna zahtevnost in vrsta del iz 70., 70.a in 105. člena tega zakona.«.

Za 111. členom se doda nov 111.a člen, ki se glasi:

(1)Za prakso in delovne izkušnje iz 70. in 70.a člena tega zakona se šteje samo praksa, ki jo kandidat opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu pri pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki v času opravljanja strokovne prakse izpolnjuje pogoje za izvajalca rudarskih del. Za prakso in delovne izkušnje iz 105. člena tega zakona se šteje samo praksa, ki jo kandidat opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu pri pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki v času opravljanja strokovne prakse izpolnjuje pogoje za rudarskega projektanta.

(2)Za namen preverbe podatkov glede opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu in opravljanja strokovne prakse lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi kandidatove enotne matične številke občana ali imena in priimka ter naslova bivanja pridobi podatke iz uradnih evidenc o vključitvi kandidata v sistem pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.

(3)Kandidatu za opravljanje strokovnega izpita, ki je predložil potrdilo o zaposlitvi ali opravljeni strokovni praksi, ki vsebuje neresnične ali nepravilne podatke, se z odločbo zavrne opravljanje strokovnega izpita s področja rudarstva za obdobje petih let. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.«.

V 112. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Na pisno zahtevo pooblaščene osebe se v javni del imenika iz prejšnjega odstavka vpišejo tudi njeni kontaktni podatki. Zahteva se evidentira in hrani v zadevi, o vpisu kontaktnih podatkov pa se upravnega akta ne izda.«.

V 120. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Tehničnega vodenja rudarskih del ne more opravljati oseba, ki je v rudarskem projektu za ta dela podala mnenje o upoštevanju predpisov o zagotavljanju varstva in zdravja pri delu iz sedmega odstavka 107. člena tega zakona.«.

V 121. členu se v drugem odstavku prva, druga in tretja alineja spremenijo tako, da se glasijo: »– za izvajalca rudarskih del pri površinskem izkoriščanju nižja od 100.000 eurov, za izvajalca rudarskih del pri podzemnem izkoriščanju pa nižja od 300.000 eurov, – za rudarskega projektanta in rudarskega revidenta pri površinskem izkoriščanju nižja od 50.000 eurov, za rudarskega projektanta in rudarskega revidenta pri podzemnem izkoriščanju pa nižja od 100.000 eurov, – za geološkega projektanta pri površinskem izkoriščanju nižja od 20.000 eurov, za geološkega projektanta pri podzemnem izkoriščanju pa nižja od 40.000 eurov.«. Četrta alineja se črta. Tretji odstavek se črta. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »oseb, ki s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu« nadomesti z besedilom »odgovornosti oseb, ki s pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu ali na kakšen drug zakonit način«. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

V 126. členu se v prvem odstavku: – v 5. točki za besedo »fotografirati« doda besedilo »raziskovalne in rudniške prostore ter«, – v 6. točki črta beseda »osnovne«, – v 11. točki se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če prireja rezultate preiskav, raziskav, meritev, izračune in podobno ali s svojim ravnanjem ali opustitvijo ravnanja ogroža življenje in zdravje ljudi ali huje ogroža okolje, naravo in premoženje.«.

V 129. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu na podlagi tega zakona rudarski inšpektor z odločbo odredi, da inšpekcijski zavezanec z dejanjem ali opustitvijo dejanja v roku, ki ga določi rudarski inšpektor, zagotovi izvajanje tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu iz svoje pristojnosti.«. Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(4) Rudarski inšpektor mora izdati pisno odločbo iz drugega odstavka tega člena v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo. V enakem roku mora v primeru iz prejšnjega odstavka izdati tudi pisno odločbo, kadar inšpekcijski zavezanec skladno s tem zakonom ni zavezan voditi knjige rudarskega nadzora.

(5)V odločbah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena rudarski inšpektor določi tudi rok, v katerem mu mora inšpekcijski zavezanec v pisni obliki sporočiti, na kakšen način je izvršil v odločbi odrejene inšpekcijske ukrepe.«. V šestem odstavku se besedilo »in tretjega« nadomesti z besedilom », tretjega in četrtega«. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Pritožba zoper odločbo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.«.

V 131. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. da izvajalec pri izvajanju rudarskih del ne upošteva v celoti koncesijske pogodbe, tega zakona, tehničnih predpisov, predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in drugih predpisov, ali rudarski projekt za izvedbo ni skladen z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, ali izvajalec rudarskih del ne izvaja v skladu z odobreno rudarsko tehnično dokumentacijo,«. V drugem odstavku se na koncu 5. točke pika nadomesti z vejico in doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. da izvajalec izvaja dela brez pravice izvajati rudarska dela na zemljišču.«. V tretjem odstavku se tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– izkorišča mineralne surovine brez podeljene koncesije za izkoriščanje, razen v primeru iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona.«. Četrta alineja se črta. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) V primerih iz prejšnjega odstavka rudarski inšpektor postopa v skladu s 139. členom tega zakona.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) V odločbi iz prvega in drugega odstavka tega člena rudarski inšpektor določi tudi vrsto rudarskih del, ki jih prepoveduje, vrsto ukrepov, ki jih mora zavezanec izvesti, ter rok, v katerem mu mora zavezanec v pisni obliki sporočiti, na kakšen način je izvršil v odločbi odrejene inšpekcijske ukrepe. Če izvajalec ukrepov ne izvrši v odrejenem roku, rudarski inšpektor v primeru iz 5. točke drugega odstavka tega člena uvede inšpekcijski postopek v skladu s 139. členom tega zakona, v primeru iz 6. točke drugega odstavka tega člena pa odredi, da se na stroške izvajalca na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.«.

132. člen se črta.

133. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Inšpekcijski zavezanec mora rudarskemu inšpektorju zagotoviti nemoteno izvajanje inšpekcijskega nadzorstva, mu dovoliti vstop na območje, kjer se izvajajo rudarska dela, in mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in poročila, potrebna za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(2)Inšpekcijski zavezanec mora rudarskemu inšpektorju pisno poročati o izvedbi ukrepov, naloženih z inšpekcijsko odločbo iz 129. člena tega zakona, tako da je iz poročila vidno, kdaj in na kakšen način je izvajalec rudarskih del izvršil ukrep.«.

Besedilo 134. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če je pravni ali fizični osebi z odločbo inšpektorja odrejen ukrep, inšpekcijski zavezanec pa v odrejenem roku ukrepa ne izvrši ali ga ne izvrši popolnoma, rudarski ali drug pristojni inšpektor uvede postopek izvršbe s prisilitvijo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, se prva in vse naslednje denarne kazni izrekajo v višini najvišjega zneska, ki ga za primer izvršbe s prisilitvijo določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(3)Denarne kazni iz tega člena se izrekajo neodvisno od izrekanja glob za prekrške po tem zakonu in izrekanja posebnih ukrepov inšpektorja po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(4)Kadar inšpekcijski zavezanec neposredno ogroža stabilnost in obstoj objekta ali naprave, varnost življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov in okolja ter pomeni neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev, policija ob navzočnosti rudarskega ali drugega pristojnega inšpektorja zavezanca prisili k izvršitvi oziroma brez odlašanja ravna skladno s 135. členom tega zakona. Policija ima pri izvajanju določbe iz prejšnjega stavka vsa pooblastila iz zakona, ki ureja policijo.«.

Besedilo 135. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če inšpekcijski zavezanec v odrejenem roku ne izvrši inšpekcijskega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma, pa takšen ukrep lahko izvrši tudi kdo drug, lahko rudarski ali drug pristojni inšpektor po uradni dolžnosti uvede postopek izvršbe po drugih osebah na stroške zavezanca v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.«.

Besedilo 139. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če rudarski inšpektor pri opravljanju nadzorstva sam ali na podlagi obvestila ugotovi, da se na zemljiščih, za katera so izdani prostorski akti, namenjeni rudarstvu v skladu s 151. členom tega zakona, izvajajo nezakonita rudarska dela, uvede inšpekcijski postopek, v katerem: 1. izvajalcu nezakonitih rudarskih del in njihovemu naročniku odredi, da se dela takoj prenehajo izvajati, 2. o nezakonitih rudarskih delih nemudoma obvesti krajevno pristojno državno tožilstvo, 3. odredi izvedbo nujnih ukrepov za preprečitev nevarnosti ter 4. odredi, da se območje na stroške zavezanca vrne v prvotno stanje, če to ni mogoče, pa odredi izvedbo postopka sanacije nelegalnega kopa v skladu 100.b členom tega zakona.

(2)Subjekta iz 1. točke prejšnjega odstavka solidarno odgovarjata za nezakonita rudarska dela. Prav tako za nezakonita rudarska dela solidarno odgovarja lastnik zemljišča, če ni ravnal v skladu z 90. členom tega zakona.

(3)Če se v inšpekcijskem postopku ugotovi, da lastnik zemljišča ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da se na njegovem zemljišču izvajajo nezakonita rudarska dela, pa izvajalca ali naročnika nezakonitih rudarskih del ni mogoče ugotoviti ali ta ali njegov pravni naslednik ne obstaja več, rudarski inšpektor lastniku zemljišča odredi samo nujne ukrepe za preprečitev nevarnosti.

(4)Če inšpektor iz prvega odstavka 123. člena tega zakona ob opravljanju nadzorstva sam ali na podlagi obvestila ugotovi, da se na zemljiščih, za katera niso izdani prostorski akti, namenjeni rudarstvu v skladu s 151. členom tega zakona, izvajajo ali so se izvajala nezakonita rudarska dela, poleg ukrepanja po 123. členu tega zakona postopa tudi skladno s prvim odstavkom tega člena.

(5)Sanacijo nelegalnega kopa iz prejšnjega odstavka v sodelovanju z rudarskim inšpektorjem odredi: – gradbeni inšpektor, če se rudarska dela nezakonito izvajajo na stavbnem zemljišču, – kmetijski inšpektor, če se rudarska dela nezakonito izvajajo na kmetijskem zemljišču, – gozdarski inšpektor, če se rudarska dela nezakonito izvajajo v gozdu, – okoljski inšpektor, če se rudarska dela nezakonito izvajajo na posebej varovanem območju ali v vodi oziroma na vodnem zemljišču.

(6)Zavezanec mora začetek sanacije prijaviti pristojni inšpekciji najmanj 15 dni pred začetkom del.

(7)Inšpekcijski ukrepi po tem členu se izrekajo tudi pravnim naslednikom inšpekcijskega zavezanca.«.

V 141. členu se v prvem odstavku v 1. točki za zaklepajem doda besedilo »ali ga ne izvaja v skladu z njo (49. člen)«. V 2. točki se beseda »drugi« nadomesti z besedo »tretji«. 3., 4. in 5. točka se spremenijo tako, da se glasijo: »3. če izvaja rudarska dela, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca rudarskih del, najame izvajalca, ki teh pogojev ne izpolnjuje, ali kot izvajalec rudarskih del prodaja mineralno surovino na trgu za svoje ime in svoj račun (drugi odstavek 69. člena); 4. če naroči, izdela, revidira ali potrdi rudarski projekt za izvedbo ali odmik od tega projekta, ki ni skladen s potrjenim rudarskim projektom za raziskovanje, pridobitev koncesije za izkoriščanje ali opustitev rudarskih del (četrti odstavek 69. člena); 5. če pred začetkom izvajanja rudarskih del ne razpolaga z načrtom rudniškega prostora ali nima na delovišču rudarskih projektov, na podlagi katerih izvaja rudarska dela, in druge dokumentacije, predpisane s tem zakonom (prvi odstavek 72. člena);«. 16. točka se spremeni tako, da se glasi: »16. če v primeru predčasne popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del ne vloži vloge za tehnični pregled izpolnjevanja pogojev za predčasno opustitev rudarskih del (prvi odstavek 96. člena);«. V 17. točki se beseda »prvi« nadomesti z besedo »drugi«, na koncu pa se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove 18. do 24. točka, ki se glasijo: »18. če izvajalec izvaja dela brez pravice izvajati rudarska dela na zemljišču (peti odstavek 46. člena); 19. če rudarske inšpekcije ne obvesti o nevarnih pojavih, ki lahko ogrozijo zaposlene, objekte in naprave (tretji odstavek 76. člena); 20. če investitor ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne priglasi količin mineralne surovine, pridobljenih pri izvajanju gradbenih del ali gradnji gozdne infrastrukture (četrti odstavek 92. člena); 21. če ne odstrani začasne deponije viškov mineralnih surovin, nastalih pri izvedbi državnih projektov na podlagi državnih prostorskih načrtov, najmanj tri leta pred iztekom koncesijske pogodbe (osmi odstavek 92. člena); 22. če po zaključeni sanaciji pridobivalnega prostora ali območja nezakonitih rudarskih del Geološkemu zavodu Slovenije ne izroči dokumentacije rudarskih načrtov, merskih knjig in druge dokumentacije o stanju rudarskih del, ki se nanašajo na izkoriščanje (prvi odstavek 100. člena); 23. če bivši nosilec rudarske pravice ne vloži vloge za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del v predpisanem roku (1. točka drugega odstavka 100.a člena); 24. če zavezanec za sanacijo nelegalnega kopa ne vloži vloge za predčasno popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del v predpisanem roku (1. točka prvega odstavka 100.b člena).«.

V 142. členu se v prvem odstavku 11. točka spremeni tako, da se glasi: »11. če pred začetkom del ne izdela splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu (peti odstavek 75. člena);«. Na koncu 15. točke se pika nadomesti s podpičjem in dodata novi 16. in 17. točka, ki se glasita: »16. če izvaja hidravlično lomljenje (drugi odstavek 6. člena); 17. če rudarskih del ne izvaja skladno z rudarsko tehnično dokumentacijo (prvi odstavek 102. člena).«.

V 143. členu se v prvem odstavku v 3. točki besedilo »prvi odstavek 121. člena« nadomesti z besedilom »121. člen«.

V 145. členu se v besedilu člena, ki se označi kot prvi odstavek, napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:«. 1. točka se spremeni tako, da se glasi: »1. če opravlja dela tehničnega vodenja rudarskih del, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za tehničnega vodjo rudarskih del (70. člen), ali če opravlja dela vodenja tehnične službe, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za vodjo tehnične službe (70.a člen);«. V 6. točki se beseda »drugi« nadomesti z besedo »četrti«. Na koncu 12. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda 13. točka, ki se glasi: »13. če nastopa kot tehnični vodja rudarskih del, za katera je v rudarskem projektu za ta dela podal mnenje o upoštevanju predpisov o zagotavljanju varstva in zdravja pri delu iz sedmega odstavka 107. člena tega zakona (osmi odstavek 120. člena).«. Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Z globo od 10.000 do 20.000 eurov se kaznujeta za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če tehnično vodenje rudarskih del (prvi odstavek 22. člena), dela odgovornega rudarskega projektanta (prvi odstavek 23. člena) ali dela odgovornega rudarskega revidenta (prvi odstavek 24. člena) opravlja posameznik, ki za ta dela ne izpolnjuje pogojev, predpisanih po tem zakonu.

(3)Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Besedilo 145.b člena se spremeni tako, da se glasi: »Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

Za 150.d členom se dodata nova 150.e in 150.f člen, ki se glasita:

(1)Pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ima koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine za predelovalno industrijo ali mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov ali geoenergetske surovine, pridobljeno na podlagi 19. ali 105. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 61/10 – ZRud-1), se čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje lahko podaljša tudi brez izpolnjevanja pogoja pridobljene pravice izvajati rudarska dela na zemljišču iz 4. točke prvega odstavka 50. člena tega zakona za vsa zemljišča, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, če: 1. je izkoriščanje znotraj odobrenega pridobivalnega prostora mogoče izvajati postopoma na posameznih zaokroženih celotah in 2. ima nosilec rudarske pravice na vseh zemljiščih znotraj zaokrožene celote iz prejšnje točke, za katero bo predložil rudarski projekt iz naslednjega odstavka, pridobljeno pravico izvajati rudarska dela.

(2)Koncesionar iz prejšnjega odstavka mora k vlogi za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice predložiti nov revidirani rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje iz 5. točke drugega odstavka 50. člena tega zakona za zaokroženo celoto iz 2. točke prejšnjega odstavka.

(3)Koncesionar iz prvega odstavka tega člena lahko po sklenitvi dodatka h koncesijski pogodbi iz desetega odstavka 50. člena tega zakona nadaljuje z izkoriščanjem mineralne surovine samo na tistih zemljiščih znotraj pridobivalnega prostora, za katera mu je ministrstvo, pristojno za rudarstvo, potrdilo rudarski projekt iz prejšnjega odstavka. Določba o potrditvi rudarskega projekta je sestavni del dodatka h koncesijski pogodbi o podaljšanju koncesije.

(4)Na preostalih zemljiščih znotraj pridobivalnega prostora, za katera koncesionar nima pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, izkoriščanje mineralne surovine ni dovoljeno, rudarski inšpektor pa lahko z odločbo odredi izvedbo nujnih rudarskih del za preprečitev nevarnosti in škode.

(5)Po pridobitvi pravice izvajati rudarska dela na zemljišču za novo zaokroženo celoto lahko koncesionar ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predloži v potrditev nov rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, ki se nanaša na takšno zaokroženo celoto. O potrditvi novega rudarskega projekta se sklene poseben dodatek h koncesijski pogodbi.

(6)Nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje premoga se rudarska pravica lahko podaljša tudi brez izpolnjevanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka 50. člena tega zakona. Takšna pravna oseba razmerja z lastniki zemljišč znotraj pridobivalnega prostora še naprej ureja preko rudarskih škod po predpisih, ki urejajo obligacijska razmerja.

(1)Ne glede na deveto alinejo četrtega odstavka 35. člena tega zakona, lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vladi predlaga izdajo rudarskega koncesijskega akta, vlada pa tak koncesijski akt lahko sprejme, tudi brez pozitivnega naravovarstvenega mnenja po določbah zakona, ki ureja ohranjanje narave, če: 1. se vloga nanaša na širitev pridobivalnega prostora, na katerem ima zainteresirana pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ob uveljavitvi tega zakona že pridobljeno rudarsko pravico in koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine na podlagi 19. ali 105. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04, 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 61/10 – Zrud-1) in 2. je ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zainteresirani pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku potrdilo zaloge mineralne surovine na podlagi opravljenih raziskav pred izdajo Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18), kar je bila podlaga za pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, ki so predmet vloge za pridobitev rudarske pravice.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka mora ne glede na uredbo iz 2. točke prejšnjega odstavka, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave podati takšne naravovarstvene smernice, da bo s prostorskimi akti predvideno izkoriščanje mogoče izvesti ob največji možni meri varstva narave.«.

V 151. členu se v prvem odstavku besedilo »Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09)« nadomesti z besedilom »predpisih s področja urejanja prostora«.

Ne glede na spremenjeno 4. točko prvega odstavka 50. člena zakona se nosilcu rudarske pravice za podzemno izkoriščanje naravnega kamna brez vplivov na površino rudarska pravica lahko podaljša tudi brez pravice izvajati rudarska dela na zemljiščih, na katerih se podzemna rudarska dela ne bodo izvajala globlje od 30 metrov, če je takšen rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, potrdilo do uveljavitve tega zakona.

Skladno s spremenjenim drugim odstavkom 6. člena zakona nosilci rudarske pravice ne smejo izvajati raziskovanja ali izkoriščanja ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem.

Ne glede na spremenjeni 70. in novi 70.a člen zakona lahko osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dela in naloge tehničnega vodenja rudarskih del, vodenja posameznih rudarskih del, vodenja tehničnih služb in vodenja posameznih tehničnih del v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) in Pravilnikom o strokovni izobrazbi in usposabljanju tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno-tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov (Uradni list SRS, št. 14/76, 16/89, Uradni list RS, št. 56/99 – ZRud in 61/10 – ZRud-1), nadaljujejo z opravljanjem teh del in nalog, ne morejo pa biti na taka dela na novo razporejene.

(1)Ne glede na drugi odstavek spremenjenega 95. člena zakona se v primerih, ko sta bili rudarska pravica in koncesija podeljeni po določbah Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 110/02 – ZGO-1, 46/04, 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), redna zapiralna dela lahko izvajajo na podlagi rudarskega projekta za izkoriščanje ter v njegovem okviru izdelanega rudarskega projekta za izvajanje del, za katera je dovoljenje za izkoriščanje oziroma dovoljenje za izvajanje del izdal pristojni upravni organ, če rudarska projekta takšna dela zajemata in se s takimi deli ne posega izven rudniškega prostora.

(2)Ne glede na peti odstavek spremenjenega 95. člena zakona, ki predpisuje preverjanje možnosti nadaljevanja izkoriščanja po potrjenem rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje, se v primerih, ko sta bili rudarska pravica in koncesija podeljeni po določbah Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 110/02 – ZGO-1, 46/04, 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), to preverjanje lahko izvede po potrjenem rudarskem projektu za izkoriščanje.

(3)Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka spremenjenega 97. člena zakona lahko nosilec rudarske pravice, ki mu je bila koncesija podeljena po določbah Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 110/02 – ZGO-1, 46/04, 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), k predlogu za potrditev rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del priloži potrjen rudarski projekt za izkoriščanje, na podlagi katerega se je izvajalo izkoriščanje.

Izvajalec rudarskih del, rudarski projektant, geološki projektant in rudarski revident uskladijo zavarovalne vsote s spremenjenim 121. členom zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(1)Če je rudarska pravica ugasnila na podlagi 60. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17), se postopki za izbor novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2)Ne glede na spremenjeni 92. člen zakona se za odločbe za melioracijo, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, še naprej uporablja 92. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ).

(3)Postopki za izdajo dovoljenja za opustitev rudarskih del iz 95., 96. in 97. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(4)Zapiralna dela ter postopki za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti v zvezi z rudarsko pravico za izkoriščanje iz 98., 99. in 100. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1)Vlada uskladi predpisa iz tretjega odstavka 53. člena in tretjega odstavka 54. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Vlada uskladi predpis iz 9. člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(3)Minister, pristojen za rudarstvo, uskladi predpisa iz šestega odstavka 101. člena in desetega odstavka 111. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4)Vlada izda predpis iz devetega odstavka 95. člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 320-01/22-1/47 Ljubljana, dne 6. aprila 2022 EPA 2411-VIII Državni zbor