47. člen ZRud-1
(podpisovanje koncesijske pogodbe)
(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, vrniti vse izvode podpisane koncesijske pogodbe v dveh mesecih od vročitve. Če se nosilec rudarske pravice odloči, da bo rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z bančno garancijo, mora koncesijskim pogodbam priložiti tudi izvirnik bančne garancije.
(2)Če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne vrne podpisanih koncesijskih pogodb, z dnem izteka roka odločba o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje preneha veljati, rudarska pravica pa ugasne.
(3)Če koncesionar podpisanim koncesijskim pogodbam ne priloži bančne garancije, se šteje, da bo rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z vplačili v Eko sklad.
(4)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje en izvod veljavne koncesijske pogodbe, skupaj s potrjenim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, koncesionarju ter po en izvod koncesijske pogodbe v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravnim lokalnim skupnostim, na območju katerih je pridobivalni prostor.
(5)Če bo nosilec rudarske pravice rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z vplačili v Eko sklad, postane zavezanec za plačilo z dnem, ko pogodba v skladu z 48. členom tega zakona postane veljavna.
- UPRS Sodba II U 487/2019-13Upravno sodišče RS · 2022
Skladno s koncesijsko pogodbo je koncesionarju prepuščeno, katero vrsto jamstva bo izbral, torej ali sanacijo z bančno garancijo ali vplačevanje sanacnine v sklad. Kolikor pa koncesionar bančne garancije ne predloži, pa sanacijo kljub vsemu izvaja, navedeno ne pomeni, da je razbremenjen obveznosti plačila sanacnine. Že iz same vsebine določila prvega odstavka 12. člena Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo po presoji sodišča izhaja pravilen zaključek tožene stranke, da ne gre za prekluzivni rok, katerega posledica bi bila, da bi pravica tožene stranke za odmero rudarske sanacnine v primeru prekoračitve tega roka ugasnila. Obveznost tožeče stranke je določena s predpisom in jo je oblastni organ pristojen oziroma dolžan odmeriti in v primeru neplačila tudi izterjati. Zato za njuno razmerje ne veljajo pravila dispozitivnosti in avtonomnosti urejanja vsebine tega razmerja, kar v temelju izključuje obligacijskopravno naravo njunega razmerja in s tem tudi uporabo pravnih pravil OZ glede zastaranja.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 3. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 487/2019-13Upravno sodišče RS · 2. 3. 2022
Skladno s koncesijsko pogodbo je koncesionarju prepuščeno, katero vrsto jamstva bo izbral, torej ali sanacijo z bančno garancijo ali vplačevanje sanacnine v sklad. Kolikor pa koncesionar bančne garancije ne predloži, pa sanacijo kljub vsemu izvaja, navedeno ne pomeni, da je razbremenjen obveznosti plačila sanacnine. Že iz same vsebine določila prvega odstavka 12. člena Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo po presoji sodišča izhaja pravilen zaključek tožene stranke, da ne gre za prekluzivni rok, katerega posledica bi bila, da bi pravica tožene stranke za odmero rudarske sanacnine v primeru prekoračitve tega roka ugasnila. Obveznost tožeče stranke je določena s predpisom in jo je oblastni organ pristojen oziroma dolžan odmeriti in v primeru neplačila tudi izterjati. Zato za njuno razmerje ne veljajo pravila dispozitivnosti in avtonomnosti urejanja vsebine tega razmerja, kar v temelju izključuje obligacijskopravno naravo njunega razmerja in s tem tudi uporabo pravnih pravil OZ glede zastaranja.