14. člen ZRud-1
(zbirka rudarskih podatkov)
(1)Zbirka rudarskih podatkov je elektronska zbirka podatkov s področja rudarstva, ki vsebuje: 1. podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki jim je bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje (pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku podatek o firmi in sedežu ter matična in davčna številka, pri fizični osebi, ki ni samostojni podjetnik posameznik, pa ime, priimek, enotna matična številka občana ter stalni in začasni naslov), z ustreznim razlikovanjem med tistimi, ki rudarsko pravico še imajo, in tistimi, ki jim je rudarska pravica prenehala; 2. elektronske kopije ali spletne povezave na izdane koncesijske akte; 3. elektronske kopije izvršljivih upravnih aktov, koncesijskih pogodb in drugih listin, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo v zvezi s pridobitvijo, izvajanjem, odvzemom, ugasnitvijo in prenehanjem rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje ter zapustitvijo rudnika; 4. kartografske prikaze raziskovalnih in pridobivalnih prostorov s podeljeno rudarsko pravico; 5. kartografske prikaze bivših raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, za katere rudarska pravica ni več podeljena ali je prenehalo veljati dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin, izdano na podlagi določb zakonov, ki so urejali rudarstvo pred uveljavitvijo Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99); v zbirki rudarskih podatkov mora biti urejeno ustrezno razlikovanje teh prostorov od raziskovalnih in pridobivalnih prostorov z veljavno rudarsko pravico (posebna oznaka, evidentiranje v različnih modulih ipd.); 6. elektronske kopije načrtov opuščenih podzemnih prostorov, objektov in infrastrukture, s poudarkom na tistih, ki so ostali odprti; 7. prikaz prostorov in objektov iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka ter drugih pomembnih dejstev na katastrski podlagi; 8. druge podatke in elektronske kopije listin v zvezi z raziskovalnimi in pridobivalnimi prostori, kot so različna dovoljenja, elaborati in potrdila o zalogah in virih mineralnih surovin, elaborati pridobivalnih prostorov, geodetski in jamomerski načrti, poročila, priglasitve osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter s tem v zvezi izdani upravni akti, rudarska tehnična dokumentacija, zapisniki tehničnih pregledov; 9. fotografije raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, nelegalnih in opuščenih kopov, nahajališč mineralnih surovin in podobnega; 10. podatke o nelegalnih in opuščenih kopih, rudnikih in rudnih pojavih, premogovnikih in pojavih premoga, odlagališčih rudarskih odpadkov, nahajališčih mineralnih surovin; 11. podatke o izvedenih raziskavah in rezultatih raziskav, odvzetih vzorcih in njihovih lastnostih; 12. geološke, geomehanske, hidrogeološke in druge montangeološke podatke o nahajališčih in pridobivalnih prostorih; 13. različne tabelarične, grafične in kronološke prikaze podatkov o zalogah in pridobljenih količinah mineralne surovine, izdanih splošnih in posamičnih pravnih aktov za posamezen pridobivalni prostor, nosilcih rudarske pravice in podobno; 14. podatke o veljavnih predpisih in predpisih, ki se na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, še uporabljajo na področju rudarstva; 15. zapisnike in upravne akte iz inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov po tem zakonu ter podatke o izdanih ukrepih in globah; 16. druge neosebne podatke s področja rudarstva, ki se nanašajo na nahajališča mineralnih surovin, raziskovalne in pridobivalne prostore, nosilce rudarskih pravic in inšpekcijsko nadzorstvo.
(2)Podatki iz prejšnjega odstavka, ki imajo po zakonu, ki ureja informacije javnega značaja, status informacije javnega značaja, se vodijo kot javna knjiga in se objavijo na svetovnem spletu tako, da so prosto dostopni. Enotna matična številka občana, davčna številka ter stalni in začasni naslov fizične osebe niso informacije javnega značaja.
(3)Podatki, ki skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne podatke, se zbirajo za namen identifikacije obstoječih in nekdanjih nosilcev rudarskih pravic in se hranijo trajno.
(4)Neposreden spletni vpogled in uporaba podatkov iz zbirke rudarskih podatkov, ki se ne štejejo za informacijo javnega značaja, se zaradi ekonomičnosti in pospešitve postopkov, nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in ukrepanja v primeru kršitev omogoči uradnim osebam ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ki so pooblaščene za vodenje in odločanje v zadevah s področja rudarstva, pristojnim rudarskim inšpektorjem, na njihovo zahtevo pa tudi zakonitim zastopnikom in pooblaščenim osebam nosilca rudarske pravice (vsakemu samo za njegov raziskovalni ali pridobivalni prostor). Za dostop do teh podatkov morajo upravičene osebe pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov opraviti registracijo. Dostopi do teh podatkov se beležijo.
- UPRS Sodba III U 28/2020-33Upravno sodišče RS · 2020
Podatki o pridobivalnem prostoru za izkoriščanje mineralov, ki so naravna dobrina, in so del odločbe upravnega organa, s katero se dovoljuje izkoriščanje dobrin, so okoljski in s tem javni podatki. Dejstvo, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zadostuje za zaključek, da ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.
- VSRS Sklep I Up 11/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je pravilna, saj pritožnica molk organa v zvezi z zahtevo za spremembo vpisa v rudarsko knjigo uveljavlja od Ministrstva za infrastrukturo in ne od Geološkega zavoda Slovenije, ki je pristojen organ za vpise v rudarsko knjigo. Poleg tega se vpisi in izbrisi v rudarskem katastru izvajajo po uradni dolžnosti za območja pridobivalnih prostorov na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje. Vpisi in izbrisi v rudarski kataster v zvezi s pridobivalnim prostorom se opravijo na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje, zato se z vpisom podatkov v rudarski kataster ne odloča o materialnopravnih pravicah koncesionarjev. To pomeni, da upravni organ na podlagi zahteve za spremembo vpisa v rudarski kataster ne more odločati o območju pridobivalnega prostora in o tem izdati upravne odločbe, kot to zahteva pritožnica.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 11. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 28/2020-33Upravno sodišče RS · 11. 11. 2020besedilo 2010–2022
Podatki o pridobivalnem prostoru za izkoriščanje mineralov, ki so naravna dobrina, in so del odločbe upravnega organa, s katero se dovoljuje izkoriščanje dobrin, so okoljski in s tem javni podatki. Dejstvo, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zadostuje za zaključek, da ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.
- VSRS Sklep I Up 11/2019Vrhovno sodišče RS · 3. 7. 2019besedilo 2010–2022
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je pravilna, saj pritožnica molk organa v zvezi z zahtevo za spremembo vpisa v rudarsko knjigo uveljavlja od Ministrstva za infrastrukturo in ne od Geološkega zavoda Slovenije, ki je pristojen organ za vpise v rudarsko knjigo. Poleg tega se vpisi in izbrisi v rudarskem katastru izvajajo po uradni dolžnosti za območja pridobivalnih prostorov na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje. Vpisi in izbrisi v rudarski kataster v zvezi s pridobivalnim prostorom se opravijo na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje, zato se z vpisom podatkov v rudarski kataster ne odloča o materialnopravnih pravicah koncesionarjev. To pomeni, da upravni organ na podlagi zahteve za spremembo vpisa v rudarski kataster ne more odločati o območju pridobivalnega prostora in o tem izdati upravne odločbe, kot to zahteva pritožnica.