13.a člen ZIntPK
(pristojnost zahtevati nadzor)
(1)Komisija lahko na podlagi nepravilnosti ali kršitev, ugotovljenih pri izvajanju postopka iz prejšnjega člena da obrazloženo pobudo:
- generalnemu državnemu tožilcu za izvedbo nadzorstvenega pregleda nad delovanjem določene organizacijske enote vrhovnega državnega tožilstva oziroma okrožnega državnega tožilstva ali za izvedbo delnega nadzorstvenega pregleda nad delom posameznega državnega tožilca ali nad delom na posamezni zadevi;
- sodnemu svetu ali ministru za pravosodje za izvedbo službenega nadzora nad delom določenega sodišča ali nad delom določenega sodnika;
- predsedniku višjega sodišča za pregled poslovanja sodišča skladno z zakonom, ki ureja sodišča,
- pristojnemu inšpekcijskemu organu ali drugemu državnemu organu za izvedbo upravnega ali strokovnega nadzora nad delom določenega organa, organizacijske enote ali nad delom v posamezni zadevi,
- predsednikom oziroma organom poklicnih organizacij z javnimi pooblastili za izvedbo strokovnega nadzora v okviru svojih pristojnosti ali
- drugim organom oziroma njihovim predstavnikom za izvedbo nadzora nad delovanjem posameznika, organa ali dela na posameznem primeru,
- predstojniku ali pristojnemu organu za uvedbo disciplinskega postopka zoper posameznega javnega uslužbenca ali funkcionarja.
(2)Če zavrne pobudo iz prejšnjega odstavka, mora pristojna oseba oziroma organ najkasneje v 15 dneh od prejema pobude komisiji posredovati pisno obrazložitev zavrnitve pobude za izvedbo nadzora oziroma za uvedbo disciplinskega postopka.
(3)Če izvede nadzor na podlagi pobude iz prvega odstavka tega člena, mora pristojna oseba oziroma organ končno poročilo o izvedbi nadzora in o ugotovitvah in izvedenih ukrepih posredovati komisiji najkasneje v osmih dneh od sprejema. Če uvede disciplinski postopek, mora o zaključku in rezultatih tega postopka prav tako obvestiti komisijo v osmih dneh od zaključenega postopka.
- VSM Sodba I Cpg 180/2019Višje sodišče v Mariboru · 2019
Ob (nespornem) dejstvu, da KPK ni vodila postopka zoper toženko, ampak zoper (bivša) člana njene uprave, toženka pa v postopku ni sodelovala ne kot stranka ne kot stranski udeleženec, toženka ni imela možnosti vplivati na ugotovitev dejanskega stanja v tem postopku, kot tudi ne zoper ugotovitve KPK sprožiti upravnega spora. Posebnosti postopka pred KPK, ki obravnava potencialno koruptivno ravnanje določenih fizičnih oseb (v konkretnem primeru dveh članov uprave), onemogočajo vstop toženke kot stranke v postopek, kot tudi njen vstop kot stranskega udeleženca; procesne garancije, ki jih je KPK dolžna zagotavljati (tudi) v skladu ZUP, se tako po oceni pritožbenega sodišča nanašajo le na osebe, zoper katere je voden postopek pred KPK (stranke).Čeprav je mogoče pritrditi pritožbi, da korupcija v nobeni obliki ni sprejemljiva in da bi morala v družbi veljati ničelna toleranca do korupcijskih oz. koruptivnih ravnanj, pa to vendarle nima že samo po sebi in zunaj pravne (zakonske) ureditve za posledico ničnosti vseh poslov, ki se jih korupcija kakorkoli dotakne. Stališče pritožbe, da so vsi posli, pri katerih je moč ugotoviti znake korupcije, kot jo opredeljuje 4. člen ZIntPK, nični, je
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 10. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba I Cpg 180/2019Višje sodišče v Mariboru · 30. 10. 2019
Ob (nespornem) dejstvu, da KPK ni vodila postopka zoper toženko, ampak zoper (bivša) člana njene uprave, toženka pa v postopku ni sodelovala ne kot stranka ne kot stranski udeleženec, toženka ni imela možnosti vplivati na ugotovitev dejanskega stanja v tem postopku, kot tudi ne zoper ugotovitve KPK sprožiti upravnega spora. Posebnosti postopka pred KPK, ki obravnava potencialno koruptivno ravnanje določenih fizičnih oseb (v konkretnem primeru dveh članov uprave), onemogočajo vstop toženke kot stranke v postopek, kot tudi njen vstop kot stranskega udeleženca; procesne garancije, ki jih je KPK dolžna zagotavljati (tudi) v skladu ZUP, se tako po oceni pritožbenega sodišča nanašajo le na osebe, zoper katere je voden postopek pred KPK (stranke).Čeprav je mogoče pritrditi pritožbi, da korupcija v nobeni obliki ni sprejemljiva in da bi morala v družbi veljati ničelna toleranca do korupcijskih oz. koruptivnih ravnanj, pa to vendarle nima že samo po sebi in zunaj pravne (zakonske) ureditve za posledico ničnosti vseh poslov, ki se jih korupcija kakorkoli dotakne. Stališče pritožbe, da so vsi posli, pri katerih je moč ugotoviti znake korupcije, kot jo opredeljuje 4. člen ZIntPK, nični, je