Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1991, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1) določa:

-        mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla in

-        ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.vnos dušika je vnos dušika v tla ali na tla z gnojenjem v obliki organskih ali mineralnih gnojil, z namakanjem in z drugimi snovmi, ki vsebujejo dušik in se izraža v masnih enotah na površino tal;

2.dušikova spojina je katerakoli snov, ki vsebuje dušik, razen plinastega molekularnega dušika;

3.letni vnos dušika v tla ali na tla je vnos dušika z organskimi in mineralnimi gnojili v tla ali na tla v obdobju enega koledarskega leta;

4.vnos v tla ali na tla je dodajanje snovi tlom z nanašanjem na površino ali injeciranjem v tla, vnašanjem pod površino ali mešanjem s površinskimi plastmi tal;

5.gnojilo je katerakoli snov, ki vsebuje dušikovo spojino ali dušikove spojine in je namenjena spodbujanju rasti rastlin;

6.organska gnojila so živinska gnojila in druga gnojila organskega izvora, kakor so digestat, ostanki proizvodnje bioplina, kompost, rastlinski odpadki, blato iz čistilnih naprav, mulji, šota in druga gnojila v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, in predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

7.Ostanek proizvodnje bioplina je:

-  digestat, če gre za digestat ali pregnito blato v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ali

-  bioplinska gnojevka, če zanjo ne veljajo zahteve iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

8.živinska gnojila so hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica in izločki, ki jih živali izločijo na paši. Hlevski gnoj so iztrebki rejnih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki rejnih živali, kot sta blato in seč, brez ali z manjšim dodatkom stelje in z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča rejnih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove ter odcednih voda iz gnojišč. Med živinska gnojila se uvršča tudi ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka), če so bili za proizvodnjo bioplina uporabljeni tudi hlevski gnoj, gnojevka ali gnojnica;

9.mineralno gnojilo je gnojilo v skladu s predpisi, ki urejajo mineralna gnojila;

10.uležan hlevski gnoj je gnoj, ki je bil v povprečju skladiščen najmanj dva meseca. Če je skladišče za ta gnoj urejeno posebej, tako da je onemogočeno mešanje s svežim gnojem, zadostuje skladiščenje dva meseca. Če pride med skladiščenjem gnoja do mešanja s svežim gnojem, potem se šteje, da je bil gnoj v povprečju skladiščen dva meseca, če je od predhodnega praznjenja gnojišča preteklo vsaj štiri mesece;

11.začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo oziroma ob setvi oziroma saditvi rastlin;

12.dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin;

13.zamrznjena tla so tla, ki so tako zamrznjena, da ne morejo vpiti uporabljene količine gnojevke ali gnojnice, kar povzroči njuno zadrževanje na površini ali površinsko odtekanje;

14.tla, nasičena z vodo, so tla, ki ne morejo vpiti dodatnih količin vode;

15.tla, prekrita s snežno odejo, so tla, ki so prekrita s snežno odejo ne glede na njeno debelino;

16.strmo zemljišče je zemljišče s povprečnim nagibom nad 20%;

17.mejna vrednost vnosa dušika v tla je količina dušika, ki jo za posamezno kmetijsko rastlino lahko vnesemo v tla v obliki mineralnih in organskih gnojil ter pri namakanju rastlin v času od priprave tal za setev do spravila pridelka, pri trajnih nasadih in travnikih pa v obdobju enega koledarskega leta;

18.tekoče organsko gnojilo so gnojevka, gnojnica, tekoči ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka) in druga gnojila organskega izvora, če so v tekočem agregatnem stanju;

19.enota rabe kmetijskih zemljišč je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe na eni ali več zemljiških parcelah ali na njenem delu ali njihovih delih, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Vrste dejanske rabe so opredeljene v predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč;

20.kmetijska zemljišča v uporabi so zemljišča, ki jih kmetijska gospodarstva uporabljajo za kmetijsko pridelavo;

21.kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

22.rastlinjaki so prostori, ki so v celoti ali le delno zaščiteni pred zunanjimi vplivi in v katerih je omogočeno pridelovanje rastlin vse leto, posebej jeseni, pozimi in spomladi, in sicer: rastlinjaki s trdo kritino, plastenjaki z mehko kritino, tuneli, pokriti s folijo in zaprte grede;

23.zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njiva, pokrita s strnjeno rastlinsko odejo;

24.ozimine so kmetijske rastline, ki jih sejemo jeseni z namenom prezimitve posevka;

25.živina so vse živali, ki se vzdržujejo za uporabo ali dobiček (v nadaljnjem besedilu: rejne živali);

26.turnusna reja je reja, pri kateri je hlev naseljen v času turnusa, prazen pa med dvema turnusoma;

27.sladka voda je naravna voda z nizko koncentracijo soli, ki je pogosto sprejemljiva kot primerna za odvzem in obdelavo za proizvodnjo pitne vode;

28.podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi in podtaljem;

29.onesnaževanje je neposredno ali posredno odvajanje dušikovih spojin iz kmetijskih virov v vodno okolje, ki ogroža zdravje ljudi, škoduje živim virom in vodnim ekosistemom, zmanjšuje možnost za rekreacijo ali ovira druge zakonite načine rabe vode;

30.kompost je humusu podoben material, ki nastane pri:

-  kompostiranju v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ali

-  kompostiranju na kmetijskih gospodarstvih, ki niso zavezanci iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

31.rastlinski odpadki so rastlinski odpadki v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno območje Republike Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje.

Zavezanci za izvajanje določb te uredbe so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka, ali kompost ali digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil.

(1)Na območju iz 3. člena te uredbe letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva.

(2)Letni vnos dušika v tla z živinskimi gnojili se izračuna na podlagi podatkov o številu živali na kmetijskem gospodarstvu in letne količine dušika v živinskih gnojilih, ki ga prispevajo posamezne vrste in kategorije rejnih živali in so prikazani v preglednici 1 v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil v tla se upoštevajo tudi podatki o prejeti ali oddani količini živinskih gnojil. Količina prejetih ali oddanih živinskih gnojil mora biti izkazana na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka presega 350 kg N/leto, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, je treba letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla izračunati in zabeležiti prvič najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako naslednje leto. Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka ne presega 350 kg N/leto ali pa letna obremenitev z živinskimi gnojili ne presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, morajo letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla izračunati in zabeležiti prvič najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako peto leto.

(4)Če na kmetijskem gospodarstvu prihaja do velikega nihanja števila živali ali če se živali redijo v turnusih, se lahko letni vnos dušika na ravni kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi povprečnega letnega števila živali iz podatkov iz uradnih evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, identifikacijo in registracijo prašičev, identifikacijo in registracijo drobnice ter identifikacijo in registracijo kopitarjev. Če uradne evidence za vodenje števila živali niso predpisane, se letni vnos dušika na ravni kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi podatkov o rojstvu, prihodu in odhodu rejnih živali iz kmetijskega gospodarstva ter starosti rejnih živali ob prihodu in odhodu iz kmetijskega gospodarstva. Navedene podatke mora imetnik živali voditi v pisni obliki. Pri izračunih se upoštevajo podatki po posameznih živalih ali po turnusih, če gre za hkratno obravnavo večjih skupin živali.

(5)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka podatkov o rojstvu, prihodu in odhodu rejnih živali iz kmetijskega gospodarstva ter starosti rejnih živali ob prihodu in odhodu iz kmetijskega gospodarstva ni potrebno voditi, če dnevna količina dušika (DKN), ki jo živali prispevajo v živinska gnojila, v nobenem dnevu leta ne preseže 0,46 kg/ha. Zgornja dnevna meja se izračuna po enačbi: pri čemer je:

-        n – število živali posameznih vrst in kategorij,

-        LKN – pripadajoča letna količina N iz preglednice 1 iz Priloge 1 te uredbe,

-        KZD – površina zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, na katera je vnos živinskih gnojil dovoljen.

(6)Zabeležke iz tretjega odstavka tega člena morajo vsebovati datum zabeležke, število rejnih živali na dan zapisa po vrstah in kategorijah iz preglednice 1 iz Priloge 1 te uredbe, letne količine dušika v živinskih gnojilih po vrstah in kategorijah rejnih živali in skupaj, skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi in izračunan letni vnos dušika v tla ali na tla z živinskimi gnojili, izražen v kg N/ha, vse na ravni kmetijskega gospodarstva.

(1)Kmetijsko gospodarstvo, na katerem nastajajo živinska gnojila v količinah, ki presegajo dovoljeni letni vnos dušika iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora zagotoviti:

-        oddajo presežkov živinskih gnojil drugim uporabnikom kmetijskih zemljišč,

-        predelavo presežkov živinskih gnojil in njihovo prodajo na trgu v različnih oblikah ali

-        ravnanje s presežki živinskih gnojil v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.

(2)Količina oddanega, prodanega ali na drug način odstranjenega dušika iz živinskih gnojil se izračuna na podlagi vsebnosti dušika v živinskih gnojilih iz preglednice 2 Priloge 1 te uredbe ali na podlagi analize dušika v teh gnojilih.

(3)Količina oddanih, prodanih ali na drug način odstranjenih živinskih gnojil mora biti izkazana na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe, pri čemer mora biti obrazec izpolnjen vsakič na dan oddaje živinskega gnojila.

(1)Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja kupljena ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljena živinska ali druga organska gnojila, mora količino kupljenega ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljenega gnojila izkazati na obrazcu iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2)Kmetijsko gospodarstvo iz prejšnjega odstavka, ki uporablja digestat, mora k obrazcu iz tretjega odstavka prejšnjega člena priložiti tudi dokazilo o vsebnosti dušika v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata. Iz dokazila o vsebnosti dušika v digestatu mora biti razviden tudi delež dušika iz živinskih gnojil. Delež dušika iz živinskih gnojil v digestatu se izračuna na ravni bioplinske naprave v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(3)Delež dušika iz živinskih gnojil v digestatu se izračuna po naslednji enačbi: , pri čemer je:

-        dN ŽG : delež dušika iz živinskih gnojil,

-        N ŽG: letna količina dušika, ki pride na bioplinsko napravo z živinskimi gnojili,

-        N SKUP: letna količina skupnega dušika v digestatu.

(4)Letna količina skupnega dušika v digestatu iz prejšnjega odstavka se izračuna kot produkt med skupno letno količino digestata, izraženo v m 3, in vsebnostjo dušika v digestatu, ki je določena v drugem in tretjem odstavku tega člena ter izražena v kg N/m 3. Letna količina dušika, ki pride na bioplinsko napravo z živinskimi gnojili, se izračuna kot vsota dušika, ki ga bioplinska naprava pridobi na lastnem kmetijskem gospodarstvu in od drugih kmetijskih gospodarstev, v skladu z določbami drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 6. člena te uredbe.

(5)Dokazila o oddaji ali prejemu živinskih in drugih organskih gnojil ter dokazila o vsebnosti dušika v prejetem gnojilu morajo zavezanci iz 4. člena te uredbe hraniti najmanj pet let.

(1)Ukrepi za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov so določeni zlasti:

-        z obdobji, v katerih je vnos določenih gnojil v tla ali na tla prepovedan;

-        s pravili gnojenja na strmih zemljiščih;

-        s pravili gnojenja na tleh, ki so nasičena z vodo, na poplavljenih tleh, zamrznjenih tleh ali tleh, prekritih s snežno odejo;

-        s pravili gnojenja v bližini vodotokov;

-        z najmanjšimi zmogljivostmi skladišč za živinska gnojila, ki morajo presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prepovedan, razen kadar je mogoče dokazati, da je mogoče živinska gnojila, ki presegajo dejanske zmogljivosti skladišč, odstraniti na način, ki ne ogroža okolja;

-        z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda z izcedki iz skladiščenja hlevskega gnoja;

-        s postopki pri gnojenju, vključno z odmerki in homogenostjo trosenja mineralnih in živinskih gnojil, ki bodo vzdrževali izgube dušika v vode na sprejemljivi ravni;

-        z omejitvami vnosa gnojil v tla, kjer je treba upoštevati značilnosti ranljivega območja.

(2)Pri ukrepih iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati vse razpoložljive znanstvene in tehnične podatke v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja z nitrati in okoljevarstvene pogoje, ki so značilni za območje, na katerega se ukrepi nanašajo.

(1)Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, če gre za:

-        pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali

-        pomladansko dognojevanje ozimin in sejanega travinja.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 15. februarja.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 te uredbe, prepovedano od 1. decembra do 1. februarja, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic.

(5)Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena lahko minister, pristojen za kmetijstvo, dovoli podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili za največ trideset dni, vendar ne dlje kot do 15. decembra, na prizadetih območjih, če gre za nepredvidene ali izjemne okoliščine zaradi poplav in so bila kmetijska zemljišča poplavljena in tla zasičena z vodo v obdobju dvajsetih dni pred začetkom prepovedi iz prvega odstavka tega člena ter zato razvoz gnojil in gnojenje v predpisanih rokih nista bila mogoča.

(1)Gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom, če slednji vsebuje več kakor 20 odstotkov suhe snovi, je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom, če slednji vsebuje več kakor 20 odstotkov suhe snovi, na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 te uredbe, prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.

(3)Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih.

(1)Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je gnojenje ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena je gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 te uredbe, prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.

(4)Vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne sme presegati 40 kg N/ha.

(5)Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih.

(1)Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh.

(2)Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha.

(3)Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka je treba na njivah, ki so na strmih zemljiščih, nagnjenih k površinskim vodam, zagotoviti enega od naslednjih ukrepov:

-        njiva mora biti razmejena s prečnimi ozelenjenimi pasovi ali

-        med njivo in površinsko vodo mora biti najmanj 15 m širok pas zemljišča, porasel z zeleno odejo ali drugimi kmetijskimi rastlinami, ali

-        njiva mora biti obdelana prečno na strmino ali

-        njiva mora biti čez zimo prekrita z zeleno odejo.

(1)Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih.

(2)Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen:

-        pri presajanju sadik in pri sejanju,

-        za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in

-        na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene.

(3)Če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta.

(4)Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode.

(1)Živinska gnojila in bioplinska gnojevka, četudi ta ne vsebuje živinskih gnojil, se morajo skladiščiti v zbiralnikih tekočih živinskih gnojil, na gnojiščih ali v drugih vodotesnih objektih (v nadaljnjem besedilu: skladišča za živinska gnojila). Skladišča za živinska gnojila morajo biti umeščena v prostor ter grajena in upravljana tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti morajo vodotesna, stabilna in odporna proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Skladišča za živinska gnojila morajo biti redno vzdrževana. Ob poškodbah je treba živinska gnojila ali bioplinsko gnojevko hitro in varno uporabiti ali skladiščiti drugje tako, da ne pride do onesnaževanja vode ali tal.

(2)Pretočni kanali in cevovodi, ki povezujejo hleve in skladišča za živinska gnojila ali skladišča za živinska gnojila med seboj, morajo biti vodotesni, stabilni, nepremični in odporni proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Pretočni kanali in cevovodi morajo biti redno vzdrževani. Pri poškodbah kanala ali cevovoda pretakanje tekočih organskih gnojil ni dovoljeno.

(3)Zmogljivost skladišča za živinska gnojila mora biti prilagojena številu in vrsti živali na kmetijskem gospodarstvu in mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti za najmanj šestmesečno skladiščenje. Najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za živinska gnojila so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe. Če kmetijsko gospodarstvo nima dovolj velikega skladišča za živinska gnojila, lahko manjkajoče zmogljivosti najame, kar mora biti izkazano z najemno pogodbo.

(4)Če se na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo različni načini zbiranja živinskih gnojil, se najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za živinska gnojila, ki so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe, ustrezno preračunajo. Če se različni načini zbiranja živinskih gnojil uporabljajo za različne vrste ali kategorije rejnih živali, se potrebe po zmogljivostih za gnojevko, gnojnico ali hlevski gnoj računajo za vsako vrsto ali kategorijo živali posebej in se na koncu seštejejo. Če se izločki iste kategorije živali zbirajo na različne načine (npr. gnojevka na hodniku ob krmilni mizi in globoki nastil na ležalnem prostoru), potem mora kombinacija vseh načinov skladiščenja živinskih gnojil zadostiti potrebnim zmogljivostim iz preglednice 3 iz Priloge 1 te uredbe.

(5)Uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m.

(6)Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim.

(7)Pri reji na globokem nastilu se hlevski gnoj lahko skladišči tudi v hlevu. V tem primeru se zahtevana zmogljivost skladišč za živinska gnojila iz tretjega odstavka tega člena zmanjša za prostornino skladišča v hlevu.

(8)Pri reji živali, ki se pasejo osem mesecev ali več, ni treba zagotavljati skladiščnih zmogljivosti, ki jih določa preglednica 3 iz Priloge 1 te uredbe. V tem primeru je treba za vsak mesec bivanja živali v hlevu zagotoviti četrtino zmogljivosti, ki so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe.

(9)Skladišče za gnojnico ali gnojevko ni potrebno, če zaradi posebnih načinov reje in skladiščenja gnoja z nastilom gnojevka ali gnojnica ne nastajata.

(10)Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena mora biti zagotovljena najmanj šestina zmogljivosti skladišč za živinska gnojila, ki so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe, če kmetijsko gospodarstvo živinska gnojila predeluje in jih v različnih oblikah prodaja na trgu ali če živinska gnojila odstranjuje po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, kar mora biti izkazano z evidenčnimi listi ali drugimi knjigovodskimi listinami, iz katerih mora biti razvidna tudi količina predelanih, prodanih ali drugače odstranjenih živinskih gnojil.

(11)Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena je na območju katastrskih občin iz Priloge 2 te uredbe treba zagotoviti skladiščne zmogljivosti za najmanj štiri mesece, kar pomeni dve tretjini skladiščnih zmogljivosti, kakor so določene v preglednici 3 iz Priloge 1 te uredbe.

(12)Ne glede na prvi in peti odstavek tega člena se lahko perutninski gnoj z nastiljem skladišči na kmetijskem zemljišču v uporabi do največ šest mesecev z obvezno menjavo lokacije vsako leto, če:

-        gre za gnoj iz talne reje,

-        gnoj vsebuje več kot 400 g suhe snovi na kg,

-        se gnoj nalaga v kup, katerega skupna prostornina je enaka ali manjša kot 30 m 3,

-        je kup v celoti prekrit z nepoškodovano vodoodporno folijo, ki mora segati čez vznožje kupa najmanj 1 m v vse smeri, da ne pride do zatekanja vode pod folijo,

-        je folija obtežena ali kako drugače pritrjena k tlom, da je onemogočeno razkritje zaradi vetra,

-        je kup oblikovan in prekrit najpozneje v štirih dneh od začetka dovažanja gnoja,

-        je kup oblikovan tako, da se na foliji, s katero je prekrit, ne nabira deževnica,

-        je kup oddaljen od stoječih ali tekočih voda najmanj 25 m,

-        je kup oddaljen več kot 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim,

-        kup leži neposredno ob hlevu ali je od naselja oddaljen več kot 300 m in

-        kup ni na strmem zemljišču, na poplavnem zemljišču ali zemljišču, na katerem lahko zastaja voda.

(13)Prostornina skladišč za perutninski gnoj z nastiljem, ki so urejena v skladu z zahtevami iz prejšnjega odstavka, se upošteva pri preverjanju najmanjših potrebnih zmogljivosti skladišč za živinska gnojila, kot jih določa tretji odstavek tega člena.

(14)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za skladiščenje tekočih organskih gnojil, četudi ta ne vsebujejo živinskih gnojil.

(1)Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za kmetijska gospodarstva, na katerih skupna letna količina dušika iz živinskih gnojil ne presega 150 kg in na katerih letna količina dušika iz živinskih gnojil, ki ga prispevajo posamezne vrste in kategorije rejnih živali, ne presegajo:

-        120 kg dušika pri govedu, drobnici in konjih,

-        60 kg dušika pri prašičih in

-        20 kg dušika pri perutnini in kuncih.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti skladiščenje živinskih gnojil urejeno tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov gnojnice ali izcedkov hlevskega gnoja v površinske ali podzemne vode ali okolje.

(3)Določbe tega člena se ne uporabljajo za načine reje z zbiranjem gnojevke.

(1)Gnojila je treba uporabljati v skladu s potrebami rastlin. Te se določijo na podlagi pričakovanih pridelkov, tipov tal, razmer v tleh, podnebnih razmer, rabe zemljišč in drugih pridelovalnih razmer. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov mejna vrednost vnosa dušika v tla na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč pri gnojenju posameznih vrst kmetijskih rastlin ne sme presegati mejnih vrednosti, ki so navedene v preglednici 4 iz Priloge 1 te uredbe.

(2)Letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 250 kg N/ha.

(3)Letni vnos dušika iz živinskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč se izračuna na podlagi vsebnosti dušika v živinskih gnojilih iz preglednice 2 iz Priloge 1 te uredbe ali na podlagi analize dušika v teh gnojilih.

(4)Kmetijsko gospodarstvo, na katerem letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz drugega odstavka 5. člena te uredbe presega 350 kg N/leto, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha kmetijske zemlje v uporabi, mora voditi podatke o uporabi živinskih gnojil v pisni obliki. Podatki morajo vsebovati seznam enot rabe kmetijskih zemljišč, gnojenih z živinskimi gnojili, ter količino, čas in vrsto uporabljenih gnojil

(1)Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošanje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja.

(2)Za gnojenje z mineralnimi gnojili je dovoljeno uporabljati široke trosilnike, metalne trosilnike z vrtečo enojno ali dvojno ploščo (centrifugalni ploščni trosilniki), metalne trosilnike z nihajno cevjo, pnevmatične trosilnike, trosilnike s polžastim transporterjem in naprave za tekoče gnojenje. Za gnojenje s hlevskim gnojem in drugimi netekočimi organskimi gnojili je dovoljeno uporabljati trosilnike s trosilno napravo s horizontalnimi ali vertikalnimi trosilnimi valji, trosilnike s trosilno napravo z vrtečo ploščo in trosilnike z bočno izmetalno napravo. Za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je dovoljeno uporabljati cisterne z razpršilno ploščo, cisterne z razpršilnim topom, cisterne za nanašanje tekočih organskih gnojil v pasovih (vlečene cevi in vlečene sani), cisterne za plitev vnos tekočih organskih gnojil v tla z odprtimi režami ali z zapiranjem rež in cisterne za globok vnos tekočih organskih gnojil v tla. Poleg cistern je dovoljeno za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili uporabljati tudi naprave s priključkom na cevi za distribucijo tekočih organskih gnojil.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek je za gnojenje z mineralnimi organskimi gnojili dovoljen tudi ročni raztros.

(4)Naprave za gnojenje ne smejo imeti poškodovanih tistih delov, ki lahko vplivajo na enakomernost raztrosa, zagotavljati morajo pravilne odmerke in njihovo porazdelitev ter čim manjše izgube pri vnosu.

Za zagotovitev višje ravni varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov se na kmetijskih gospodarstvih priporoča izvajanje dejavnosti v skladu s priporočili, ki jih ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, objavita na svojih spletnih straneh.

(1)Za določitev obsega onesnaženja voda z nitrati iz kmetijskih virov se uporabljajo podatki o monitoringu površinskih in podzemnih vodah, ki se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda in monitoring stanja površinskih voda, in predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda in monitoring podzemnih voda.

(2)Monitoring površinskih voda se ponovi najmanj vsaka štiri leta. Če je bila vsebnost nitrata v vseh prejšnjih vzorcih na merilnih mestih manjša od 25 mg/l in se ni pojavil noben nov dejavnik, ki bi lahko povzročil povečanje deleža nitratov, se lahko program monitoringa vsebnosti nitrata ponovi le vsakih osem let.

(3)Vsaka štiri leta se pregleda stanje sladkih površinskih voda, površinskih voda ob izlivu v morje in obalnih voda glede na obremenitev z dušikovimi spojinami.

Na podlagi ocene učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda zaradi vnosa dušika iz kmetijskih virov, določenih s to uredbo, ter na podlagi podatkov o monitoringu površinskih in podzemnih voda iz prejšnjega člena, se za območje Republike Slovenije oziroma za območja, kjer so zaznane presežene vrednosti nitratov v vodi, lahko določijo podrobnejši ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov. Pri izbiri teh ukrepov je treba upoštevati njihovo učinkovitost in stroške v primerjavi z drugimi možnimi preventivnimi ukrepi.

Prepovedi in zahteve iz 8., 8.a, 9., 10. in 12. člena te uredbe se ne uporabljajo v primerih, če gre za raziskovalno delo, ki ga za izvajanje te uredbe naroči ministrstvo, pristojno za okolje, ali ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(1)Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi z ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek opravljajo nadzor nad ukrepi, ki se nanašajo na gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, pristojni gradbeni inšpektorji.

(1)Z globo od 1.000 eurov do 2.500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

-        so presežene količine letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil iz prvega odstavka 5. člena te uredbe,

-        količina prejetih ali oddanih živinskih gnojil ni izkazana v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe,

-        ne vodi podatkov v pisni obliki v skladu s tretjim, četrtim in šestim odstavkom 5. člena te uredbe,

-        s presežki živinskih gnojil ravna v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,

-        količina oddanih, prodanih ali na drug način odstranjenih živinskih gnojil ni izkazana v skladu tretjim odstavkom 6. člena te uredbe,

-        nima dokazil v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 6.a člena te uredbe,

-        ne hrani pisnih dokazil v skladu s petim odstavkom 6.a člena te uredbe,

-        ne zagotovi ukrepov iz tretjega odstavka 10. člena te uredbe,

-        nima pisnih dokazil v skladu z desetim odstavkom 12. člena te uredbe,

-        ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 12.a člena te uredbe,

-        gnoji v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 13. člena te uredbe,

-        ne vodi pisnih podatkov o uporabi živinskih gnojil v skladu s četrtim odstavkom 13. člena te uredbe,

-        ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena te uredbe.

(2)Z globo od 500 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3)Z globo od 400 eurov do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznik.

(1)Z globo od 2.000 eurov do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

-        če vnaša gnojila v nasprotju z 8. in 8.a členom te uredbe,

-        če gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju z 9. členom te uredbe,

-        če gnoji v nasprotju z 10. členom te uredbe,

-        če ravna v nasprotju z 11. členom te uredbe,

-        če skladišči živinska gnojila v nasprotju z 12. členom te uredbe.

(2)Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3)Z globo od 800 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznik. Priloga 1: Preglednica 1, Preglednica 2, Preglednica 3, Preglednica 4 Priloga 2: Seznam katastrskih občin v območju s submediteranskim podnebjem Priloga 3: Obrazec za oddajo in prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

(1)Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poročata Evropski komisiji o določitvi ranljivega območja, ukrepih za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov, povzetkih rezultatov monitoringa površinskih in podzemnih voda ter o drugih informacijah, če so te pomembne za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Poročilo zajema štiriletno obdobje in se pošlje Evropski komisiji v šestih mesecih po koncu obdobja, na katerega se nanaša.

(2)Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najmanj na vsaka štiri leta pripravita pregled obvezujočih ukrepov za zmanjšanje vnosa dušika v tla in na tla zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov v tla ali na tla ter o tem obvestita Evropsko komisijo.

(1)Določbe glede zmogljivosti skladišč za gnojnico, gnojevko ali hlevski gnoj iz drugega odstavka 12. člena te uredbe se ne uporabljajo, če je bilo pred uveljavitvijo te uredbe skladišče za gnojnico, gnojevko ali hlevski gnoj zgrajeno v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) in Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04).

(2)Postopki, za katere je bila pred uveljavitvijo te uredbe, podana vloga za gradnjo skladišč za gnojnico, gnojevko ali hlevski gnoj oziroma je bilo izdano dovoljenje za gradnjo tovrstnih objektov, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 17. in 20. člen ter Priloga 2 in Priloga 5 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 5/13) spreminja 21. člen uredbe tako, da se glasi:

(1)Ministrstvo, pristojno za okolje, skupaj z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, poročata Evropski komisiji o določitvi ranljivega območja, ukrepih za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov, povzetkih rezultatov monitoringa površinskih in podzemnih voda ter o drugih informacijah, če so te pomembne za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Poročilo zajema štiriletno obdobje in se pošlje Evropski komisiji v šestih mesecih po koncu obdobja, na katerega se nanaša.

(2)Ministrstvo, pristojno za okolje, skupaj z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, najmanj na vsaka štiri leta pripravita pregled obvezujočih ukrepov za zmanjšanje vnosa dušika v tla in na tla zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov v tla ali na tla ter o tem obvestita Evropsko komisijo.«; ter vsebuje naslednje končne določbe: »20. člen Spremenjene določbe uredbe se za postopke, ki se izvajajo na podlagi predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013, začnejo uporabljati 1. januarja 2014. 21. člen

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04).

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02 – ZV-1 in 98/07). 22. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 22/15) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 15. člen Ta uredba se za postopke, ki se izvajajo na podlagi predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, in predpisa, ki ureja ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in ukrep ekološko kmetovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, začne uporabljati 1. januarja 2016. 16. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 12/17) vsebuje naslednjo končno določbo: » 6. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.