Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah

Ta uredba določa zahteve za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin v zvezi s projektiranjem, gradnjo in obratovanjem skladišč nevarnih snovi, preverjanjem ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin ter usposobljenostjo in opremljenostjo oseb, ki preverjajo ukrepe za preprečevanje iztekanja.

(1)Ta uredba se uporablja za skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih rezervoarjih, nepremičnih posodah in bazenih ali lagunah (v nadaljnjem besedilu: skladiščne posode).

(2)Nepremični rezervoarji so lahko naslednjih oblik:

-       nadzemni odprti rezervoar,

-       nadzemni rezervoar z zunanjim plavajočim pokrovom,

-       nadzemni pokončni rezervoar s pritrjenim pokrovom,

-       nadzemni rezervoar s plavajočo membrano in pritrjenim pokrovom,

-       nadzemni vodoravni rezervoar,

-       nadzemni rezervoar (z raztezno posodo za hlape) z dvižnim pokrovom,

-       nadzemni rezervoar za ohlajene tekočine (hladilni skladiščni rezervoar),

-       podzemni vodoravni rezervoar,

-       podzemni pokončni rezervoar.

(3)Ta uredba se uporablja tudi za opremo, ki se uporablja pri skladiščenju nevarnih tekočin, kot so na primer cevovodi v skladišču, priključki in zadrževalniki razlitih tekočin na kraju polnjenja in praznjenja rezervoarjev, ter za opremo, ki zagotavlja varstvo pred razlitjem skladiščenih nevarnih tekočin v okolje.

(4)Ta uredba se uporablja tudi za cevovode in drugo nepremično opremo za pretakanje nevarnih tekočin na območju pretakališča.

(5)Skladiščne posode ter oprema iz tretjega in četrtega odstavka tega člena so podrobneje opisani v referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah v zvezi z emisijami pri skladiščenju, katerega sprejem pristojni organ EU objavi v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: referenčni dokument), in katerega povzetek je dostopen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena se ta uredba ne uporablja za:

1.skladiščenje nevarnih tekočin v skladiščih z zmogljivostjo skladišča manj kot 0,3 m 3, če se nevarne tekočine skladiščijo v prekritih in zaprtih prostorih stavbe, ki so opremljeni tako, da je onemogočeno iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla;

2.skladiščenje nevarnih tekočin v skladiščnih posodah, če se tekočine na kraju skladiščenja ne pretakajo in skladiščne posode ne polnijo ali praznijo;

3.začasno skladiščenje nevarnih tekočih odpadkov v skladiščnih posodah z zmogljivostjo skladišča manj kot 5 m 3, če se tekočine začasno skladiščijo največ do 12 mesecev in se na kraju začasnega skladiščenja tekočine ne pretakajo in skladiščne posode ne polnijo ali praznijo ter so talne površine na območju skladiščenja opremljene tako, da je onemogočeno iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla;

4.skladiščenje radioaktivnih tekočin;

5.skladiščenje utekočinjenega naftnega plina.

(2)Če je v isti stavbi več skladišč nevarnih tekočin, ki jih upravljajo različni upravljavci skladišč, se za zmogljivost skladišča iz 1. točke prejšnjega odstavka šteje vsota zmogljivosti vseh skladišč v tej stavbi.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.nevarne tekočine so tekočine, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kemikalije, razvrščene in označene kot nevarne kemikalije;

2.nepremična posoda je steklenica s prostornino do 0,005 m 3, plastenka ali plastičen sod s prostornino do 0,06 m 3, kovinska kanta s prostornino do 0,025 m 3 ter kovinski sod ali plastičen sod s prostornino do 1 m 3;

3.skladišče je postrojenje za skladiščenje nevarnih tekočin, ki ga upravlja isti upravljavec in ga na istem kraju sestavljajo ena ali več skladiščnih posod, cevovodi, oprema za polnjenje in praznjenje ter druga oprema, namenjena za premeščanje nevarnih tekočin v skladišču;

4.obstoječe skladišče je skladišče nevarnih tekočin, za katero je njegov lastnik ali upravljavec pridobil do dneva uveljavitve te uredbe gradbeno dovoljenje, ali se je pred tem dnevom uporabljalo;

5.zmogljivost skladišča je največja količina nevarnih tekočin, izražena v m 3, ki se lahko skladišči hkrati v vseh skladiščnih posodah skladišča in je enaka vsoti nazivnih prostornin vseh skladiščnih posod, ki sestavljajo skladišče;

6.nazivna prostornina je prostornina skladiščne posode, ki je označena kot največja prostornina, izražena v m 3, do katere se lahko skladiščna posoda napolni z nevarno tekočino;

7.iztekanje je iztekanje nevarnih tekočin iz skladiščne posode ali iz pripadajoče opreme zaradi tehnične napake, napake pri upravljanju skladišča ali druge industrijske nesreče v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;

8.zadrževalni sistem je sistem za zbiranje in zadržanje nevarnih tekočin, ki so iztekle iz skladiščne posode ali pripadajoče opreme zaradi tehnične napake ali napake pri upravljanju skladišča;

9.upravljavec skladišča je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki ima v lasti skladišče ali ga upravlja na podlagi pogodbe z lastnikom skladišča.

(1)Pri projektiranju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju nepremičnih rezervoarjev je treba zagotoviti, da so izpolnjene zahteve iz 6., 7. in 8. člena te uredbe ter so v celoti upoštevani naslednji standardi:

-       SIST EN 12285 za nadzemne in podzemne rezervoarje, ki so izdelani iz jeklene pločevine v delavnici in so zaradi vgradnje prepeljani na območje skladišča;

-       SIST EN 14015 za rezervoarje, ki so zvarjeni iz jeklene pločevine na kraju vgradnje;

-       SIST EN 13121 za rezervoarje, ki so izdelani iz armiranega poliestra.

(2)Pri projektiranju nepremičnih rezervoarjev in skladišč je treba v zvezi z izborom tehnik skladiščenja nevarnih tekočin, tehnik zadrževanja nevarnih tekočin ob iztekanju in tehnik varstva okolja pred onesnaženjem z gasilno vodo upoštevati tudi smernice iz referenčnega dokumenta.

(1)Pri podzemnem skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnem rezervoarju je treba zagotoviti, da:

-       je nepremični rezervoar z dvojnim plaščem opremljen z opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje ob nenadzorovanem iztekanju nevarne tekočine iz rezervoarja ali

-       je nepremični rezervoar z enojnim plaščem nameščen v grajenem in z vseh strani zaprtem objektu, katerega dno in stene so neprepustne za skladiščeno nevarno tekočino in ima v skladu z referenčnim dokumentom najmanj 25% večjo prostornino, kot je nazivna prostornina nepremičnega rezervoarja, tako da se ob morebitnem razlitju vsa skladiščena nevarna tekočina v tem objektu zadrži.

(2)Pri nadzemnem skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnem rezervoarju je treba zagotoviti:

-       zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje iztekajoče nevarne tekočine,

-       da je nepremični rezervoar nameščen in opremljen tako, da je vsak trenutek mogoče ugotoviti iztekanje nevarne tekočine iz rezervoarja.

(3)Nepremični rezervoar iz prejšnjega odstavka z nazivno prostornino, večjo od 1 m 3, mora imeti opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje na iztekanje nevarne tekočine.

(4)Prostornina zadrževalnega sistema posameznega nepremičnega rezervoarja mora biti enaka najmanj nazivni prostornini nepremičnega rezervoarja.

(5)Kadar se zadrževalni sistem uporablja za več nepremičnih rezervoarjev, mora biti njegova prostornina najmanj 10% večja od nazivne prostorne največjega nepremičnega rezervoarja, za katerega se uporablja zadrževalni sistem.

(6)Za nepremične rezervoarje, v katerih so nezdružljive kemikalije, je treba zagotoviti ločene zadrževalne sisteme.

(7)Zadrževalni sistem ne sme imeti odprtin, iz katerih bi nevarna tekočina lahko nenadzorovano iztekala, njegove stene pa morajo biti dovolj visoke, da prestrežejo curke iztekajoče nevarne tekočine iz zunanjih rezervoarjev. Padavinska odpadna voda, ki se nabira v zadrževalnem sistemu, se lahko odvaja v javno kanalizacijo ali vode, če so za njeno odvajanje izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(8)Zunanje skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih posodah ni dovoljeno.

(1)Pri skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih posodah ali nepremičnih rezervoarjih v objektih je treba zagotoviti:

-       da sta nepremična posoda ali nepremični rezervoar nameščena in opremljena tako, da je vsak trenutek mogoče ugotoviti iztekanje nevarne tekočine iz nepremične posode oziroma nepremičnega rezervoarja in cevovodov ter pripadajoče opreme in

-       zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje iztekajoče nevarne tekočine.

(2)Prostornina zadrževalnega sistema iz prejšnjega odstavka mora biti enaka najmanj zmogljivosti nepremične posode oziroma najmanj nazivni prostornini nepremičnega rezervoarja.

(3)Če je v prekritem in zaprtem prostoru objekta več nepremičnih posod hidrostatično povezanih z zadrževalnim sistemom za prestrezanje in zadržanje iztekajoče nevarne tekočine, mora biti prostornina zadrževalnega sistema najmanj za 10% večja od nazivne prostornine največje nepremične posode.

(4)Kadar se zadrževalni sistem uporablja za več nepremičnih rezervoarjev, mora biti prostornina zadrževalnega sistema najmanj za 10% večja od nazivne prostornine največjega nepremičnega rezervoarja.

(5)Zadrževalni sistem iz prvega odstavka tega člena ne sme imeti odprtin, iz katerih bi nevarna tekočina lahko nenadzorovano iztekala, njegove stene pa morajo biti dovolj visoke, da prestrežejo curke iztekajoče nevarne tekočine iz nepremičnega rezervoarja oziroma nepremičnih posod.

(6)Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v skladišču v objektu ni treba urediti zadrževalnega sistema, če so nepremične posode oziroma nepremični rezervoarji z dvojno steno in ima skladišče opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje ob nenadzorovanem iztekanju nevarne tekočine iz posode oziroma nepremičnega rezervoarja in so notranji prostori stavbe opremljeni tako, da je onemogočeno iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla.

(1)Pri skladiščenju nevarnih tekočin je treba zagotoviti, da so cevovodi grajeni in vzdrževani tako, da so učinki korozije čim manjši, in nadzorovani tako, da se ob iztekanju lahko prepreči nenadzorovano razlivanje nevarne tekočine v okolje.

(2)Pri pretakanju nevarnih tekočin, namenjenem praznjenju in polnjenju nepremičnih rezervoarjev, je treba zagotoviti:

-       da imajo cevi za polnjenje in praznjenje nepremičnih rezervoarjev tesne spoje;

-       da imajo nepremični rezervoarji opremo, ki preprečuje njihovo polnitev nad nazivno prostornino nepremičnega rezervoarja;

-       da je utrjena površina pretakališča, na kateri se pretakajo nevarne tekočine, prekrita s plastjo neprepustnega materiala;

-       zadrževalni sistem, ki prepreči, da bi razlita nevarna tekočina s površine pretakališča odtekla v vode ali v kanalizacijo ali pronicala v tla.

(1)Polnjenje nepremičnih rezervoarjev je dovoljeno, če so izpolnjene zahteve iz te uredbe.

(2)Dobavitelj nevarnih tekočin mora pred dobavo nevarne tekočine, namenjene za polnjenje posameznega nepremičnega rezervoarja, pridobiti od upravljavca skladišča izjavo, da nepremični rezervoar izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Za dobavo se šteje tudi več pošiljk nevarne tekočine, če tako dobavljanje nevarne tekočine uredita dobavitelj nevarnih tekočin in upravljavec skladišča s pogodbo o dobavi nevarnih tekočin.

(3)Z izjavo iz prejšnjega odstavka upravljavec skladišča jamči, da je za zadevni nepremični rezervoar v skladišču pridobil poročilo o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin, iz katerega izhaja, da ta nepremični rezervoar izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

(4)Obrazec izjave iz drugega odstavka tega člena objavi ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na svojih spletnih straneh.

(5)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena izjave, da nepremični rezervoar izpolnjuje zahteve iz te uredbe, ni treba pridobiti, če je nevarna tekočina dobavljena za polnjenje nepremičnega rezervoarja v skladišču, katerega zmogljivost ne presega 40 m 3.

(1)Upravljavec skladišča mora uporabo skladišča, katerega zmogljivost presega 10 m 3, prijaviti ministrstvu pisno po pošti ali elektronski poti pred začetkom njegove uporabe.

(2)V prijavi iz prejšnjega odstavka upravljavec skladišča navede podatke o skladiščnih posodah in pripadajoči opremi, ki je opisana v referenčnem dokumentu.

(3)Obrazec prijave iz prvega odstavka tega člena je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

(4)V prijavi iz prvega odstavka tega člena je treba navesti:

-       podatke o skladiščnih posodah in pripadajoči opremi v skladu z referenčnim dokumentom;

-       podatke o skladiščenih nevarnih tekočinah;

-       firmo in sedež upravljavca skladišča oziroma ime, priimek in naslov, če je upravljavec skladišča fizična oseba;

-       številko parcele, na kateri so nameščene posamezne skladiščne posode skladišča, in koordinate centroida posameznega nepremičnega rezervoarja oziroma številko parcele in identifikacijsko številko objekta, če so rezervoarji ali posode nameščeni v objektu.

(5)Ministrstvo vpiše skladišče v evidenco skladišč nevarnih tekočin iz 21. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: evidenca skladišč), če iz podatkov prijave skladišča nevarnih tekočin izhaja, da skladišče nevarnih tekočin izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

(6)Upravljavec skladišča mora na obrazcu iz tretjega odstavka tega člena ministrstvo obvestiti o vseh spremembah podatkov iz prijave uporabe skladišča najpozneje v enem mesecu po nastanku spremembe.

(1)Upravljavec skladišča mora prenehanje uporabe skladišča, katerega zmogljivost presega 10 m 3, in prenehanje uporabe posameznega nepremičnega rezervoarja, katerega nazivna prostornina presega 10 m 3, prijaviti ministrstvu najpozneje pet let po zadnjem polnjenju skladišča oziroma nepremičnega rezervoarja.

(2)Upravljavec skladišča mora ministrstvu prijaviti prenehanje uporabe skladišča ali posameznega nepremičnega rezervoarja tudi, če ugotovi, da skladišče ali posamezen nepremični rezervoar ne izpolnjuje pogojev za vpis v evidenco skladišč.

(3)Obrazec prijave iz prvega odstavka tega člena, ki ga je treba ministrstvu pisno poslati po pošti ali elektronski poti, je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

(4)V prijavi iz prvega odstavka tega člena je treba navesti:

-       podatke o skladiščnih posodah in pripadajoči opremi, ki se preneha uporabljati,

-       firmo in sedež upravljavca skladišča ali nepremičnega rezervoarja oziroma ime, priimek in naslov, če je upravljavec skladišča ali nepremičnega rezervoarja fizična oseba, in

-       številko parcele, na kateri so nameščene posamezne skladiščne posode, in koordinate centroida posameznega nepremičnega rezervoarja oziroma številko parcele in identifikacijsko številko stavbe, če so nepremični rezervoarji ali posode nameščeni v objektu.

(5)Po prejemu prijave iz prvega odstavka tega člena ministrstvo izbriše skladišče oziroma posamezen nepremični rezervoar iz evidence skladišč.

(1)Upravljavec skladišča mora zagotoviti, da začasno ali stalno prenehanje uporabe skladiščne posode ne povzroči onesnaženja tal ali vode.

(2)Upravljavec skladišča mora skladiščno posodo, ki se preneha uporabljati, izprazniti in očistiti.

(1)Upravljavec skladišča z zmogljivostjo skladišča, večjo od 10 m 3, mora pred prvim polnjenjem katerega koli nepremičnega rezervoarja ali nepremične posode v skladišču zagotoviti izdelavo načrta ravnanja z nevarnimi tekočinami, s katerim se določijo ukrepi za preprečevanje iztekanja ali razlitja nevarnih tekočin v okolje in načini ravnanja ob nenadzorovanem iztekanju nevarnih tekočin iz nepremičnih rezervoarjev, nepremičnih posod, cevovodov ali opreme za polnjenje oziroma praznjenje skladiščnih posod.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravljavcu skladišča ni treba zagotoviti izdelave načrta ravnanja z nevarnimi tekočinami, če je za skladišče izdelal ali mora izdelati varnostno poročilo za obrate večjega tveganja za okolje ali zasnovo zmanjševanja tveganja za okolje za obrate manjšega tveganja za okolje v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje obrata.

(3)Načrt ravnanja z nevarnimi tekočinami mora vsebovati:

1.podatke o vrsti in količini nevarnih tekočin;

2.opis obstoječih in načrtovanih tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov za preprečevanje iztekanja ali razlitja nevarnih tekočin v okolje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi ter preglednico z navedbo rokov izvedbe načrtovanih ukrepov;

3.opis ravnanja z nevarnimi tekočinami s podatki o:

-   zmogljivosti skladišča,

-   preverjanju iztekanja nevarne tekočine iz nepremičnih rezervoarjev ter cevovodov in opreme za polnjenje in praznjenje nepremičnih rezervoarjev na pretakališču nevarne tekočine.

(4)Upravljavec skladišča mora zagotoviti pregled načrta ravnanja z nevarnimi tekočinami najmanj vsakih pet let po njegovi izdelavi in ga po potrebi spremeniti ali dopolniti.

(5)Upravljavec skladišča mora zagotoviti spremembo načrta ravnanja z nevarnimi tekočinami tudi v primerih, če se spremenijo podatki o zmogljivosti skladišča ali tehnični, organizacijski ali drugi ukrepi za preprečevanje iztekanja ali razlitja nevarnih tekočin v okolje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi.

(6)Če je skladišče na območju, na katerem varstvo voda ureja poseben predpis v skladu z zakonom, ki ureja vode, mora upravljavec skladišča pri izdelavi načrta ravnanja z nevarnimi tekočinami upoštevati zahteve iz tega predpisa v zvezi z varstvom voda pred iztekanjem ali razlitjem nevarnih tekočin.

(7)Upravljavec skladišča mora pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo poslati načrt ravnanja z nevarnimi tekočinami.

(1)Upravljavec skladišča z zmogljivostjo skladišča, večjo od 10 m 3, mora voditi evidenco o skladiščenju nevarnih tekočin.

(2)Iz podatkov evidence iz prejšnjega odstavka mora biti razviden letni pretok nevarnih tekočin v skladišču.

(3)Upravljavec skladišča mora evidenco o skladiščenju nevarnih tekočin za posamezno koledarsko leto hraniti pet let.

(1)Upravljavec skladišča mora zagotoviti preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin iz nepremičnih rezervoarjev v skladišču z zmogljivostjo, večjo od 40 m 3, in sicer:

-       pred prvim polnjenjem nepremičnega rezervoarja;

-       z občasnimi pregledi nepremičnega rezervoarja med njegovim obratovanjem;

-       z občasnimi pregledi izpraznjenega nepremičnega rezervoarja;

-       po rekonstrukciji nepremičnega rezervoarja ali pred njegovim ponovnim polnjenjem, če nepremični rezervoar ni bil polnjen z nevarno tekočino več kot dve leti.

(2)Upravljavec skladišča mora za vsako preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin iz nepremičnega rezervoarja iz prejšnjega odstavka od izvajalca preverjanja pridobiti poročilo o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin.

(3)Poročilo o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin je treba izdelati kot poročilo o kontrolnem pregledu v skladu s predpisi s področja akreditiranja.

(4)Poročilo o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin mora vsebovati tudi končno oceno, iz katere je razvidno, da:

-       je treba nepremični rezervoar prenehati uporabljati in ravnati z njim v skladu s 13. členom te uredbe, ker ukrepi za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin ne zagotavljajo za okolje varnega skladiščenja, oziroma

-       se nepremični rezervoar lahko uporablja do naslednjega preverjanja ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin, ker ukrepi za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin zagotavljajo za okolje varno skladiščenje.

(5)Upravljavec skladišča mora poročilo o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin hraniti ves čas obratovanja nepremičnih rezervoarjev, na katere se to poročilo nanaša.

(1)Ukrepi za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin se preverijo s strokovnim pregledom nepremičnega rezervoarja.

(2)Strokovni pregled nepremičnega rezervoarja se mora opraviti v skladu z opisom nadzora in preizkušanja tesnosti nepremičnih rezervoarjev iz standardov:

-       SIST EN 12285 za nadzemne in podzemne rezervoarje, ki so izdelani iz jeklene pločevine v delavnici in so zaradi vgradnje prepeljani na območje skladišča;

-       SIST EN 14015 za rezervoarje, ki so zvarjeni iz jeklene pločevine na mestu vgradnje;

-       SIST EN 13121 za rezervoarje, ki so izdelani iz armiranega poliestra.

(3)Opravila, ki jih je treba izvesti pri strokovnem pregledu nepremičnega rezervoarja, so odvisna od:

-       načina izdelave nepremičnega rezervoarja;

-       vrste nepremičnega rezervoarja (enoplaščni, dvoplaščni, nadzemni ali podzemni);

-       vrste preverjanja ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarne tekočine iz nepremičnega rezervoarja, navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena.

(4)Opravila, ki jih je treba izvesti pri strokovnem pregledu nepremičnega rezervoarja, so glede na vrsto preverjanja iz prvega odstavka prejšnjega člena podrobneje določena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(5)Upravljavec skladišča mora zagotoviti, da strokovni pregled nepremičnega rezervoarja zaradi preverjanja ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin opravi izvajalec preverjanja iz 18. člena te uredbe.

(6)Občasno preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin med njegovim obratovanjem je treba opraviti z občasnim pregledom nepremičnega rezervoarja med njegovim obratovanjem najmanj vsakih pet let.

(7)Občasno preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin je treba opraviti z občasnim pregledom izpraznjenega nepremičnega rezervoarja za:

-       podzemni ali nadzemni nepremični rezervoar z nazivno prostornino, manjšo ali enako 10.000 m 3, najmanj vsakih 15 let;

-       podzemni ali nadzemni nepremični rezervoar z nazivno prostornino, večjo od 10.000 m 3, najmanj vsakih deset let.

(8)Ne glede na šesti in sedmi odstavek tega člena pristojni inšpektor lahko upravljavcu skladišča naloži preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin, če:

-       je prišlo v skladišču do iztekanja nevarne tekočine ali

-       upravljavec skladišča ni prenehal uporabljati skladišča v skladu s 13. členom te uredbe, čeprav iz poročila o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin izhaja, da ukrepi za preprečevanje iztekanja nevarne tekočine ne zagotavljajo za okolje varnega skladiščenja nevarne tekočine.

Če se nepremični rezervoar uporablja v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje, se ob preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin lahko preverja tudi izpolnjevanje meroslovnih zahtev v skladu s predpisom, ki ureja meroslovne zahteve za nepremične rezervoarje.

(1)Ukrepe za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin iz nepremičnih rezervoarjev lahko preverja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje iz tega člena.

(2)Ukrepe za preprečevanje iztekanja nevarne tekočine iz nepremičnih rezervoarjev iz jeklene pločevine lahko preverja izvajalec preverjanja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.ima registrirano dejavnost za opravljanje analiz in preizkusov;

2.ima akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo tesnosti rezervoarjev in kontrolo ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarne tekočine po postopkih iz standarda:

-   SIST EN 12285 za nadzemne in podzemne rezervoarje, ki so izdelani iz jeklene pločevine v delavnici in so zaradi vgradnje prepeljani na območje skladišča;

-   SIST EN 14015 za rezervoarje, ki so zvarjeni iz jeklene pločevine na mestu vgradnje.

(3)Ukrepe za preprečevanje iztekanja nevarne tekočine iz nepremičnih rezervoarjev iz armiranega poliestra lahko preverja izvajalec preverjanja, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in ima akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo tesnosti rezervoarjev in kontrolo ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarne tekočine po postopkih iz standarda SIST EN 13121 za rezervoarje, ki so izdelani iz armiranega poliestra.

(1)Izvajalec preverjanja mora o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin upravljavcu skladišča izdelati poročilo o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin.

(2)Izvajalec preverjanja mora voditi evidenco o poročilih o opravljenih preverjanjih ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin.

(3)Izvajalec preverjanja mora vsaka tri leta poročati ministrstvu o preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.

(1)Če je skladišče sestavni del naprave, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ali sestavni del obrata v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, je treba zahteve iz te uredbe za obratovanje skladišča in njegovih rezervoarjev vključiti v okoljevarstveno dovoljenje.

(2)Če je skladišče sestavni del naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in je hkrati obrat ali del obrata v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, je treba zahteve iz te uredbe za obratovanje skladišča in njegovih rezervoarjev vključiti v okoljevarstveno dovoljenje za napravo.

(1)Ministrstvo vodi evidenco skladišč na podlagi podatkov iz prijav uporabe skladišč, ki jih pridobi v skladu z 10. členom te uredbe, in prijav o prenehanju uporabe skladišč oziroma nepremičnih rezervoarjev, ki jih pridobi v skladu z 11. členom te uredbe.

(2)Ministrstvo vodi evidenco o preverjanjih ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin na podlagi podatkov poročil izvajalcev preverjanja iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe.

(3)Evidenci iz prvega in drugega odstavka tega člena objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(1)Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, ne opravljajo nadzora nad določbami uredbe, ki se nanašajo na graditev objektov.

(1)Z globo od 4.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec skladišča, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s:

-       prvim odstavkom 6. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 7. člena te uredbe,

-       8. členom te uredbe,

-       prvim odstavkom 9. člena te uredbe,

-       prvim, drugim in četrtim odstavkom 10. člena te uredbe,

-       šestim odstavkom 10. člena te uredbe,

-       prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom 11. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 12. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 13. člena te uredbe,

-       drugim odstavkom 13. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 14. člena te uredbe,

-       tretjim odstavkom 14. člena te uredbe,

-       četrtim odstavkom 14. člena te uredbe,

-       petim odstavkom 14. člena te uredbe,

-       šestim odstavkom 14. člena te uredbe,

-       sedmim odstavkom 14. člena te uredbe,

-       prvim in drugim odstavkom 15. člena te uredbe,

-       tretjim odstavkom 15. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 16. člena te uredbe,

-       drugim odstavkom 16. člena te uredbe,

-       petim odstavkom 16. člena te uredbe,

-       petim odstavkom 17. člena te uredbe,

-       šestim odstavkom 17. člena te uredbe,

-       24. členom te uredbe,

-       25. členom te uredbe,

-       27. členom te uredbe,

-       28. členom te uredbe.

(2)Z globo od 4.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj nevarnih tekočin, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s:

-       prvim odstavkom 9. člena te uredbe,

-       drugim odstavkom 9. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 12. člena te uredbe,

-       drugim odstavkom 12. člena te uredbe.

(3)Z globo od 4.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec preverjanja, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s:

-       prvim odstavkom 19. člena te uredbe,

-       drugim odstavkom 19. člena te uredbe,

-       tretjim odstavkom 19. člena te uredbe.

(4)Z globo od 300 eurov do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec skladišča, ki je fizična oseba, če ravna v nasprotju s:

-       prvim odstavkom 6. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 7. člena te uredbe,

-       8. členom te uredbe,

-       prvim odstavkom 9. člena te uredbe,

-       prvim, drugim in četrtim odstavkom 10. člena te uredbe,

-       šestim odstavkom 10. člena te uredbe,

-       prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom 11. člena te uredbe,

-       sedmim odstavkom 11. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 12. člena te uredbe,

-       prvim odstavkom 13. člena te uredbe,

-       drugim odstavkom 13. člena te uredbe.

(5)Z globo od 1.300 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca skladišča, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, dobavitelja nevarnih tekočin in izvajalca preverjanja.

Določbe 9. člena te uredbe se začnejo uporabljati za posamezni obstoječi nepremični rezervoar šest mesecev po preteku roka, ki je za preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin obstoječega nepremičnega rezervoarja določen v 28. členu te uredbe.

Upravljavci obstoječih skladišč, katerih zmogljivost presega 10 m 3, morajo uporabo obstoječega skladišča prijaviti ministrstvu najpozneje do 1. julija 2011 v skladu z 10. členom te uredbe

Upravljavci obstoječih skladišč, katerih zmogljivost presega 10 m 3, morajo zagotoviti izdelavo načrta ravnanja z nevarnimi tekočinami v skladu s 14. členom te uredbe najpozneje do 1. decembra 2010.

(1)Upravljavci obstoječih skladišč morajo zagotoviti prvi pregled nepremičnega rezervoarja med obratovanjem v skladu s to uredbo za nepremične rezervoarje, ki so začeli obratovati:

-       do 31. decembra 1976, najpozneje do 31. decembra 2011, če zmogljivost skladišča presega 100 m 3, in najpozneje do 31. decembra 2013, če je zmogljivost skladišča večja od 40 m 3, in enaka ali manjša od 100 m 3;

-       po 1. januarju 1977, najpozneje do 31. decembra 2012, če zmogljivost skladišča presega 100 m 3, in najpozneje do 31. decembra 2014, če je zmogljivost skladišča večja od 40 m 3 in enaka ali manjša od 100 m 3.

(2)Upravljavci obstoječih skladišč morajo zagotoviti prvi pregled izpraznjenega nepremičnega rezervoarja v skladu s to uredbo za nepremične rezervoarje, ki so začeli obratovati:

-       do 31. decembra 1976, najpozneje do 31. decembra 2016, če zmogljivost skladišča presega 100 m 3, in najpozneje do 31. decembra 2018, če je zmogljivost skladišča večja od 40 m 3 in enaka ali manjša od 100 m 3;

-       po 1. januarju 1977, najpozneje do 31. decembra 2017, če zmogljivost skladišča presega 100 m 3, in najpozneje do 31. decembra 2019, če je zmogljivost skladišča večja od 40 m 3 in enaka ali manjša od 100 m 3.

Postopki izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po Pravilniku o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79 in Uradni list RS, št. 67/02 – ZV-1).

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79 in Uradni list RS, št. 67/02 – ZV‑1).

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe se za projektiranje in gradnjo nepremičnih rezervoarjev za skladiščenje nevarnih tekočin v zvezi z ukrepi za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin preneha uporabljati Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah