19. člen ZSPJS-L
(1)Ne glede na določbe 8. in 9. člena tega zakona se lahko sodnikom ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča do 1. decembra 2010, izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
(2)Za izplačilo delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi in drugi akti, ki so veljali za sodnike ustavnega sodišča in generalnega sekretarja ustavnega sodišča do uveljavitve tega zakona, razen določb, ki določajo višino dodatka delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
(3)V obdobju od uveljavitve tega zakona do 1. decembra 2010 se lahko sodniku ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča izplača delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela največ v višini 25% njegove osnovne plače.
- VSRS Sklep VIII DoR 51/2012Vrhovno sodišče RS · 2012
Predlagatelj za dopustitev revizije spregleda dejstvo, da sta v konkretni zadevi odločbi Sodnega sveta z dne 16. 6. 2011 in odločba predsednika sodišča z dne 20. 12. 2010 v 2. točki izreka pravnomočni, torej odgovor na postavljena prvo, tretje in delno drugo vprašanje ne more biti relevanten za samo odločitev. Dejstvo pravnomočnih odločb, ob znanih posledicah instituta pravnomočnosti (tudi glede na ustaljeno sodno prakso), namreč ne omogoča presoje navedenih pravnih vprašanj.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 7. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep VIII DoR 51/2012Vrhovno sodišče RS · 10. 7. 2012
Predlagatelj za dopustitev revizije spregleda dejstvo, da sta v konkretni zadevi odločbi Sodnega sveta z dne 16. 6. 2011 in odločba predsednika sodišča z dne 20. 12. 2010 v 2. točki izreka pravnomočni, torej odgovor na postavljena prvo, tretje in delno drugo vprašanje ne more biti relevanten za samo odločitev. Dejstvo pravnomočnih odločb, ob znanih posledicah instituta pravnomočnosti (tudi glede na ustaljeno sodno prakso), namreč ne omogoča presoje navedenih pravnih vprašanj.