32. člen ZPSto-2
(dostop izvajalcev zamenljivih storitev do poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve)
(1)O dostopu do delov poštne infrastrukture ali storitev, zajetih v naboru univerzalne storitve, kot so sistem poštnih oznak, podatkovne zbirke z naslovi, poštni predali, nabiralniki za dostavo pošiljk, informacije o spremembi naslova, storitve preusmeritve poštne pošiljke in storitve vračanja pošiljk pošiljatelju, mora izvajalec univerzalne storitve skleniti z drugim izvajalcem zamenljivih storitev na njegovo zahtevo pogodbo, s katero uredita način in pogoje za dostop do poštnega omrežja, ceno dostopa, ki mora temeljiti na stroških, način obračunavanja in plačevanja ter druga vprašanja dostopa, vse ob upoštevanju določb o zaupnosti poštnih pošiljk in varstva osebnih podatkov iz X. poglavja tega zakona. Kopijo te pogodbe in njene morebitne dopolnitve ali spremembe mora izvajalec univerzalne storitve poslati agenciji v osmih dneh po sklenitvi.
(2)Izvajalec univerzalne storitve mora na podlagi splošnih pogojev za izvajanje poštnih storitev in cen storitev objaviti pregledne in nediskriminacijske pogoje za dostop iz prvega odstavka tega člena skupaj s ceno in načinom dostopa.
(3)Pri določitvi cene in pogojev za dostop iz prvega odstavka tega člena izvajalec univerzalne storitve ne sme diskriminirati različnih izvajalcev zamenljivih storitev.
(4)Če v štirih mesecih od zahteve izvajalca zamenljivih storitev ni sklenjena pogodba o dostopu, lahko izvajalec zamenljivih storitev zahteva od agencije, da odloči o dostopu.
(5)Izvajalec univerzalne storitve sme zavrniti dostop iz prvega odstavka tega člena le, če bi to ogrozilo izvajanje univerzalne storitve ali zaupnost poštnih pošiljk in varstvo osebnih podatkov ter o tem v 30 dneh obvesti agencijo.
(6)Agencija o zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči ob smiselni uporabi 62. člena tega zakona. Agencija pri tem uredi le tista vprašanja, pri katerih ni mogoče doseči soglasja med strankama in niso v nasprotju z zakonom.
(7)Agencija lahko izvajalcu univerzalne storitve z odločbo naloži ukrepe, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz tega člena, ki morajo biti pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski.
- VSRS Sklep X Ips 461/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Ker revidentka zastavlja vprašanja, ki se nanašajo na jasne zakonske določbe, ki ne potrebujejo dodatne razlage, njihova uporaba pa je odvisna od konkretnih okoliščin primera, taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
- VSRS Sodba X Ips 459/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Neutemeljen je revizijski očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1, ker naj se izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne bi dalo preizkusiti. Sodišče prve stopnje je revidentki z uporabo drugega odstavka 71. člena ZUS-1 obrazloženo pojasnilo pravilnost in zakonitost posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije. Očitek o zmotni uporabi materialnega prava glede posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije ni utemeljen. Ob tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi (npr. uporabljena metodologija izračuna cen dostopa do omrežja) dejansko za pravila stroke. V takšnih primerih ima zato sektorski regulator (torej Agencija), ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja, v dvomu odločilnejšo vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor nad tem, katera od več eventuelno možnih razlag je pravilna, pa je zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če nasprotna stran vzbudi upravičen dvom v pravilnost uporabljenih pravil. Tega dvoma pa tudi po presoji revizijskega sodišča revide
- UPRS sodba II U 22/2011Upravno sodišče RS · 2012
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je na podlagi svojih analiz presodila, da so s strani tožnice (izvajalke univerzalnih poštnih storitev) postavljene cene dostopa generalno previsoke in zato izvajalcem zamenljivih storitev ne omogočajo konkurenčnega tržnega nastopa (da bi v segmentu zamenljivih storitev sploh lahko konkurirali tožnici). Z izpodbijano odločbo je torej agencija le odpravila nezakonito stanje, ki ga je tožnica vzpostavila z objavo splošnih pogojev.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 12. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 461/2012Vrhovno sodišče RS · 18. 12. 2013
Ker revidentka zastavlja vprašanja, ki se nanašajo na jasne zakonske določbe, ki ne potrebujejo dodatne razlage, njihova uporaba pa je odvisna od konkretnih okoliščin primera, taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
- VSRS Sodba X Ips 459/2012Vrhovno sodišče RS · 30. 5. 2013
Neutemeljen je revizijski očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1, ker naj se izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne bi dalo preizkusiti. Sodišče prve stopnje je revidentki z uporabo drugega odstavka 71. člena ZUS-1 obrazloženo pojasnilo pravilnost in zakonitost posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije. Očitek o zmotni uporabi materialnega prava glede posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije ni utemeljen. Ob tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi (npr. uporabljena metodologija izračuna cen dostopa do omrežja) dejansko za pravila stroke. V takšnih primerih ima zato sektorski regulator (torej Agencija), ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja, v dvomu odločilnejšo vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor nad tem, katera od več eventuelno možnih razlag je pravilna, pa je zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če nasprotna stran vzbudi upravičen dvom v pravilnost uporabljenih pravil. Tega dvoma pa tudi po presoji revizijskega sodišča revide
- UPRS sodba II U 22/2011Upravno sodišče RS · 17. 10. 2012
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je na podlagi svojih analiz presodila, da so s strani tožnice (izvajalke univerzalnih poštnih storitev) postavljene cene dostopa generalno previsoke in zato izvajalcem zamenljivih storitev ne omogočajo konkurenčnega tržnega nastopa (da bi v segmentu zamenljivih storitev sploh lahko konkurirali tožnici). Z izpodbijano odločbo je torej agencija le odpravila nezakonito stanje, ki ga je tožnica vzpostavila z objavo splošnih pogojev.
- UPRS sodba II U 480/2010Upravno sodišče RS · 17. 10. 2012
Ker je iz izčrpne obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da temeljijo vsa relevantna dejstva na dokazih, ki jih je na podlagi aktivnega postopanja oziroma posredovanja pridobila Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije od tožeče stranke, ali pa je bila tožeča stranka z njimi seznanjena, v postopku ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
- UPRS sodba II U 47/2010Upravno sodišče RS · 21. 9. 2011
ZPSto-2 tožnici kot izvajalki univerzalne poštne storitve ne daje pravice sodelovati v vlogi stranske udeleženke v postopku izdaje ugotovitvenih sklepov na podlagi drugega odstavka 24. člena v zvezi s tretjim odstavkom 4. člena ZPSto-2, te pravice pa ji ne daje niti kateri drugi pravni predpis.