46. člen MKZNPK

1. Države pogodbenice si dajejo medsebojno pravno pomoč v čim večjem obsegu pri preiskavah, pregonih in sodnih postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih zajema ta konvencija. 2. Medsebojna pravna pomoč se daje v največjem obsegu skladno z ustreznimi zakoni, mednarodnimi pogodbami, sporazumi in dogovori zaprošene države pogodbenice za preiskave, pregon in sodne postopke v zvezi s kaznivimi dejanji, za katera bi pravna oseba lahko bila odgovorna skladno s 26. členom te konvencije v državi pogodbenici prosilki. 3. Medsebojna pravna pomoč, ki se daje skladno s tem členom, se lahko zahteva iz katerega koli navedenega razloga: a) pridobivanje dokazov ali izjav oseb; b) vročitev sodnih listin; c) preiskava in zaseg ter zamrznitev sredstev; d) preučitev predmetov in ogled krajev; e) zagotavljanje informacij, dokaznih predmetov in ocen izvedencev; f) zagotavljanje izvirnikov ali overjenih kopij ustreznih dokumentov in listin skupaj z vladnimi, bančnimi, finančnimi, gospodarskimi ali poslovnimi listinami; g) prepoznava ali odkrivanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, premoženja, pripomočkov ali drugih predmetov za dokazne namene; h) omogočanje prostovoljnega prihoda oseb na sodišče v državi pogodbenici prosilki; i) katera koli druga vrsta pomoči, ki ni v nasprotju z notranjim pravom zaprošene države pogodbenice; j) prepoznava, zamrznitev in odkrivanje izkupičkov premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, skladno z določbami V. poglavja te konvencije; k) vrnitev premoženja skladno z določbami V. poglavja te konvencije. 4. Ne glede na notranje pravo lahko pristojni organi države pogodbenice brez predhodne prošnje dajejo informacije o kazenskih zadevah pristojnemu organu druge države pogodbenice, kadar menijo, da bi mu lahko pomagale pri izvajanju ali uspešnem dokončanju preiskav in kazenskih postopkov ali bi ta država pogodbenica lahko na njihovi podlagi sestavila zaprosilo skladno s to konvencijo. 5. Pošiljanje informacij po četrtem odstavku tega člena ne posega v preiskave in kazenske postopke v državi, v kateri so pristojni organi, ki preskrbijo informacije. Pristojni organi, ki prejmejo informacije, morajo upoštevati zahtevo po zaupnosti informacij, tudi če je začasna, ali po omejitvah njihove uporabe. To pa državi pogodbenici, ki je informacije prejela, ne preprečuje, da v sodnem postopku razkrije razbremenilne informacije za obtoženca. V takem primeru država pogodbenica prejemnica pred razkritjem o tem obvesti državo pogodbenico pošiljateljico in se z njo posvetuje, če to zahteva. Če v izjemnem primeru ni mogoče predhodno obvestilo, mora država pogodbenica prejemnica brez odlašanja obvestiti državo pogodbenico pošiljateljico o razkritju informacij. 6. Določbe tega člena ne vplivajo na obveznosti po drugih dvo- ali večstranskih pogodbah, ki v celoti ali delno urejajo ali bodo urejale medsebojno pravno pomoč. 7. Deveti do devetindvajseti odstavek tega člena se uporabljajo za zaprosila, izdana po tem členu, če držav pogodbenic ne zavezuje pogodba o medsebojni pravni pomoči. Če te države pogodbenice zavezuje pogodba, se uporabljajo njene ustrezne določbe, razen če se države pogodbenice ne dogovorijo, da se namesto njih uporabljajo deveti do devetindvajseti odstavek tega člena. Državam pogodbenicam se priporoča, da uporabljajo te odstavke, če se s tem olajša njihovo sodelovanje. 8. Države pogodbenice ne zavrnejo medsebojne pravne pomoči po tem členu zaradi bančne tajnosti. 9. (a) Če ni dvojne kaznivosti, zaprošena država pogodbenica v odgovor na zaprosilo za pomoč skladno s tem členom upošteva namene te konvencije iz 1. člena. (b) Države pogodbenice lahko zavrnejo pomoč po tem členu, če ni dvojne kaznivosti. Vendar pa zaprošena država pogodbenica, če je skladno s temelji njene pravne ureditve, da pomoč, ki ne vključuje prisilnih ukrepov. Taka pomoč se lahko zavrne, če zaprosila vsebujejo zadeve zelo majhnega pomena ali zadeve, za katere je zaprošeno sodelovanje ali je pomoč mogoča po drugih določbah te konvencije. (c) Vsaka država pogodbenica lahko preuči možnosti za sprejetje ukrepov, potrebnih za to, da lahko zagotovi pomoč v večjem obsegu pomoči v skladu s tem členom, če ni identitete norme. 10. Oseba, ki je pridržana ali prestaja kazen na ozemlju ene države pogodbenice in katere navzočnost se zahteva v drugi državi pogodbenici zaradi prepoznave, pričanja ali kakšne druge oblike pomoči pri pridobivanju dokazov za preiskavo, kazenski pregon ali sodne postopke v zvezi s kaznivimi dejanji po tej konvenciji, se lahko premesti, če sta izpolnjena pogoja: (a) oseba je s tem seznanjena in prostovoljno pristane; (b) pristojni organi obeh držav pogodbenic se s tem strinjajo pod pogoji, ki ustrezajo državama pogodbenicama. 11. Za namene desetega odstavka tega člena: a) ima država pogodbenica, v katero je oseba premeščena, pravico in dolžnost, da premeščeno osebo zadrži v priporu, razen če država pogodbenica, iz katere je bila oseba premeščena, ne zahteva ali odobri drugače; b) država pogodbenica, v katero je oseba premeščena, nemudoma izpolni svojo obveznost, da vrne osebo v pripor države pogodbenice, iz katere je bila oseba premeščena, kot so se predhodno ali drugače dogovorili pristojni organi držav pogodbenic; c) država pogodbenica, v katero je oseba premeščena, ne zahteva od države pogodbenice, iz katere je bila oseba premeščena, da začne postopek za izročitev zaradi vrnitve te osebe; d) premeščeni osebi se čas, prebit v zaporu države pogodbenice,v katero je bila oseba premeščena, všteje v kazen, ki jo prestaja v državi, iz katere je bila premeščena. 12. Oseba, ki je premeščena po desetem ali enajstem odstavku tega člena, se na ozemlju države, v katero je premeščena, ne glede na svoje državljanstvo kazensko ne preganja, pridrži, kaznuje ali se ji na kakršen koli drug način omeji prostost zaradi dejanj, opustitev ali obsodb pred njenim odhodom z ozemlja države, iz katere je bila premeščena, razen če se s tem strinja. 13. Vsaka država pogodbenica določi osrednji organ, odgovoren in pristojen za sprejem zaprosil za medsebojno pravno pomoč in njihovo izvedbo ali pošiljanje pristojnim organom v izvedbo. Če je v državi pogodbenici posebna regija ali ozemlje z drugačno ureditvijo medsebojne pravne pomoči, lahko ta država pogodbenica imenuje poseben osrednji organ, ki ima enako vlogo za tisto regijo ali ozemlje. Osrednji organ zagotavlja hitro in pravilno izvajanje ali pošiljanje prejetih zaprosil. Če osrednji organ pošilja zaprosila v izvedbo pristojnemu organu, ga spodbuja, da hitro in pravilno izvede zaprosilo. Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije ali pristopu k njej vse države pogodbenice obvestijo generalnega sekretarja Združenih narodov o osrednjem organu, določenem v ta namen. Zaprosila za medsebojno pravno pomoč in vsa z njimi povezana sporočila se pošiljajo osrednjemu organu, ki ga določijo države pogodbenice. To ne vpliva na pravico države pogodbenice, da zahteva, da se ji v nujnih okoliščinah taka zaprosila in sporočila pošiljajo po diplomatski poti, če se države pogodbenice s tem strinjajo, pa po možnosti prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije. 14. Zaprosila so pisna, ali če je mogoče, sestavljena na kateri koli način, ki omogoča zapis v jeziku, ki je sprejemljiv za zaprošeno pogodbenico, pod pogoji, ki omogočajo, da ugotovi verodostojnost zaprosila. Generalni sekretar Združenih narodov mora biti obveščen o jeziku ali jezikih, sprejemljivih za vsako državo pogodbenico ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi konvencije ali pristopu k njej. Če je to nujno in če se države pogodbenice tako dogovorijo, so zaprosila lahko ustna, vendar jih je treba nemudoma pisno potrditi. 15. Zaprosilo za medsebojno pravno pomoč mora vsebovati: (a) ime in naslov organa, ki vlaga zaprosilo; (b) predmet in vrsto preiskave, kazenskega pregona ali sodnega postopka, na katerega se zaprosilo nanaša, ter ime in funkcijo organa, ki vodi preiskavo, kazenski pregon ali sodni postopek; (c) povzetek pomembnih dejstev, razen pri zaprosilih, katerih namen je vročitev sodnih dokumentov; (d) opis zaprošene pomoči in podrobnosti vsakega posameznega postopka, za katerega pogodbenica prosilka želi, da bi se izvedel; (e) če je to mogoče, identiteto, kraj bivanja in državljanstvo vseh zadevnih oseb; (f) namen, za katerega se prosijo dokazi, informacije ali ukrepi. 16. Zaprošena pogodbenica lahko prosi za dodatne informacije, če se zdi, da je to potrebno zaradi izvedbe zaprosila v skladu z njenim notranjim pravom ali če to lahko olajša njegovo izvedbo. 17. Zaprosilo se izvede skladno z notranjim pravom zaprošene pogodbenice in postopki, navedenimi v zaprosilu, če to ni v nasprotju z notranjim pravom zaprošene pogodbenice in če je mogoče. 18. Država pogodbenica lahko, če je mogoče in skladno s temeljnimi načeli njenega notranjega prava, na zaprosilo druge države pogodbenice dovoli, da sodni organi te države pogodbenice z videokonferenco zaslišijo pričo ali izvedenca, ki je na njenem ozemlju, če osebna navzočnost zaslišanega na ozemlju pogodbenice prosilke ni mogoča ali zaželena. Države pogodbenice se lahko dogovorijo, da zaslišanje vodi sodni organ pogodbenice prosilke ob navzočnosti sodnega organa zaprošene pogodbenice. 19. Pogodbenica prosilka brez predhodnega soglasja zaprošene pogodbenice ne sme poslati ali uporabiti informacij ali dokazov, ki jih je priskrbela zaprošena pogodbenica, za tiste preiskave, kazenski pregon ali sodne postopke, ki niso navedeni v zaprosilu. Nobena določba tega odstavka ne preprečuje pogodbenici prosilki, da v svojem sodnem postopku ne razkrije informacij ali dokazov, razbremenilnih za obtoženca. V tem primeru pogodbenica prosilka o tem obvesti zaprošeno pogodbenico še pred razkritjem in se, če je tako zahtevano, tudi posvetuje z njo. Če izjemoma predhodno obvestilo ni mogoče, pogodbenica prosilka o razkritju nemudoma obvesti zaprošeno pogodbenico. 20. Pogodbenica prosilka lahko zahteva, da zaprošena pogodbenica obstoj in vsebino zaprosila ohrani v tajnosti, razen če to ni potrebno za njegovo izvedbo. Če zaprošena pogodbenica ne more izpolniti tega pogoja, o tem takoj obvesti pogodbenico prosilko. 21. Medsebojna pravna pomoč se lahko zavrne: (a) če zaprosilo ni sestavljeno v skladu z določbami tega člena; (b) če zaprošena pogodbenica presodi, da bi izvedba zaprosila lahko ogrozila njeno suverenost, varnost, javni red ali druge bistvene interese; (c) če notranje pravo zaprošene pogodbenice njenim organom ne bi dopuščalo izvedbe zaprošenih ukrepov pri podobnem kaznivemu dejanju, katerega preiskava, kazenski pregon ali sodni postopek bi bil v njeni sodni pristojnosti; (d) če bi bila ugoditev zaprosilu v nasprotju s pravnim redom zaprošene pogodbenice. 22. Države pogodbenice ne smejo zavrniti zaprosila za medsebojno pravno pomoč, če je kaznivo dejanje povezano z davki. 23. Vsako zavrnitev medsebojne pravne pomoči je treba razložiti. 24. Zaprošena država pogodbenica čim prej izvede zaprosilo za medsebojno pravno pomoč in upošteva vse roke, ki jih predlaga država pogodbenica prosilka in so po možnosti razloženi že v zaprosilu. Država pogodbenica prosilka lahko na zaprošeno državo pogodbenico naslovi upravičene zahteve za informacije o stanju in napredku ukrepov, ki jih je ta sprejela, da ugodi njenemu zaprosilu. Zaprošena država pogodbenica odgovori državi pogodbenici prosilki na njene upravičene poizvedbe o stanju zaprosila in napredku pri njegovi obravnavi. Država pogodbenica prosilka takoj obvesti zaprošeno državo pogodbenico, če zaprošena pomoč ni več potrebna. 25. Zaprošena pogodbenica lahko odloži izvedbo zaprosila za medsebojno pravno pomoč, če ovira potek preiskave, kazenskega pregona ali sodnega postopka. 26. Zaprošena pogodbenica se, preden zavrne zaprosilo po enaindvajsetem odstavku tega člena ali odloži njegovo izvedbo po petindvajsetem odstavku tega člena, posvetuje s pogodbenico prosilko, da se ugotovi, ali lahko zagotovi pomoč pod pogoji, ki jih šteje za potrebne. Če pogodbenica prosilka sprejme pomoč pod temi pogoji, jih mora upoštevati. 27. Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena se priča, izvedenec ali druga oseba, ki na prošnjo pogodbenice prosilke soglaša s pričanjem v sodnem postopku ali s pomočjo pri preiskavi, kazenskem pregonu ali sodnem postopku na ozemlju pogodbenice prosilke, kazensko ne preganja, pridrži, kaznuje ali se ji na kakršen koli drug način omeji prostost na tem ozemlju za dejanja, opustitve ali obsodbe pred odhodom z ozemlja zaprošene pogodbenice. Ta zaščita preneha, če priča, izvedenec ali druga oseba po poteku 15 zaporednih dni ali kakršnem koli drugem obdobju, za katero sta se državi pogodbenici dogovorili, od dne, ko je bila uradno obveščena, da njena navzočnost, ki so jo zahtevali sodni organi, ni več potrebna in je imela možnost, da odide z ozemlja te države, kljub temu prostovoljno ostane na ozemlju pogodbenice prosilke ali se je nanj prostovoljno vrnila, ko ga je že zapustila. 28. Redne stroške za izvedbo zaprosil krije zaprošena pogodbenica, če se državi pogodbenici ne dogovorita drugače. Če izvedba zaprosila zahteva velike ali izredne stroške, se državi pogodbenici posvetujeta, da določita pogoje, po katerih se bo zaprosilo izvedlo, in kako se bodo krili stroški. 29. Zaprošena pogodbenica: (a) pogodbenici prosilki priskrbi izvode vladne dokumentacije ali informacij, s katerimi razpolaga in so po notranjem pravu dostopne javnosti; (b) lahko po svoji presoji pogodbenici prosilki priskrbi v celoti, deloma ali pod pogoji, ki se ji zdijo ustrezni, izvode kakršne koli vladne dokumentacije ali informacij, s katerimi razpolaga in ki po notranjem pravu niso dostopne javnosti. 30. Države pogodbenice po potrebi preučijo možnost sklepanja dvo- ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, namenjenih boljšemu izvajanju določb tega člena.