14. člen MKZNPK

1. Vsaka država pogodbenica: (a) v okviru svojih pristojnosti vzpostavi celovit notranji sistem predpisov in nadzora za banke in nebančne finančne ustanove, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo uradne ali neuradne storitve za prenos denarja ali vrednosti, in po potrebi za druge organe, ki so zlasti dovzetni za pranje denarja, da bi preprečila in odkrila vse oblike pranja denarja, pri čemer tak sistem poudarja zahteve za identifikacijo stranke, in kadar je primerno, dejanskega premoženjskega upravičenca, vodenje evidenc ter poročanje o sumljivih transakcijah; (b) ne glede na 46. člen te konvencije zagotovi, da lahko upravni in regulativni organi, organi odkrivanja in pregona ter drugi organi, katerih naloga je boj proti pranju denarja (vključno s pravosodnimi organi, kadar je to primerno v skladu z notranjim pravom) sodelujejo in izmenjavajo informacije na državni in mednarodni ravni v skladu s pogoji, ki jih predpisuje notranje pravo vsake države pogodbenice, in v ta namen preuči možnosti za ustanovitev finančne obveščevalne enote, ki bi delovala kot nacionalni center za zbiranje, preučevanje in širjenje informacij v zvezi z morebitnim pranjem denarja. 2. Države pogodbenice preučijo možnosti za izvajanje uresničljivih ukrepov za odkrivanje in spremljanje gibanja gotovine in ustreznih prenosljivih vrednostnih papirjev čez svoje meje, s tem da se zagotovi pravilna uporaba informacij in se nikakor ne ovira gibanje zakonitega kapitala. Taki ukrepi lahko vključujejo zahtevo, da posamezniki in poslovni subjekti prijavijo prenos večje količine gotovine in ustreznih prenosljivih vrednostnih papirjev čez mejo. 3. Države pogodbenice preučijo možnosti za izvajanje ustreznih in uresničljivih ukrepov, ki od finančnih ustanov, vključno s posredniki pri prenosu denarnih sredstev, zahtevajo, da: (a) na obrazce za elektronski prenos sredstev in z njimi povezana sporočila vpišejo točne in popolne podatke o izdajatelju plačilnega naloga; (b) take podatke ohranijo v celotni plačilni verigi in (c) poostrijo nadzor nad prenosi sredstev, ki ne vsebujejo popolnih podatkov o izdajatelju plačilnega naloga. 4. Države pogodbenice naj pri ustanavljanju notranjega sistema predpisov in nadzora v skladu z določbami tega člena in ne glede na druge člene te konvencije kot smernice uporabijo ustrezne pobude regionalnih, medregionalnih in večstranskih organizacij proti pranju denarja. 5. Države pogodbenice si prizadevajo, da bi za boj proti pranju denarja razvile in spodbudile svetovno, regionalno, subregionalno in dvostransko sodelovanje med pravosodnimi organi, organi odkrivanja in pregona ter organi, ki urejajo finančno področje.