52. člen MKZNPK

1. Ne glede na 14. člen te konvencije vsaka država pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom sprejme potrebne ukrepe, da od finančnih ustanov pod njeno jurisdikcijo zahteva, da preverijo identiteto strank, sprejmejo primerne ukrepe za določitev identitete dejanskih upravičencev do uporabe sredstev z računov z visokimi zneski in poostreno nadzirajo račune, ki jih poskušajo odpreti ali jih imajo posamezniki, ki so jim ali so jim bile zaupane pomembne javne funkcije, njihovi družinski člani in tesni sodelavci ali nekdo v njihovem imenu. Tak poostren nadzor mora biti ustrezno zasnovan za odkrivanje sumljivih transakcij zaradi poročanja pristojnim organom in se ne sme razlagati tako, da finančne ustanove odvrača ali jim prepoveduje poslovanje z upravičenimi strankami. 2. Zaradi lažjega izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena vsaka država pogodbenica v skladu z notranjim pravom in zaradi ustreznih pobud regionalnih, medregionalnih in večstranskih organizacij proti pranju denarja: (a) izda smernice, ki se nanašajo na fizične ali pravne osebe, katerih račune bodo morale finančne ustanove pod njeno jurisdikcijo poostreno nadzirati, na vrste računov in transakcij, ki jim morajo nameniti posebno pozornost, in ukrepe, ki jih morajo sprejeti za odprtje takih računov, njihovo vodenje in evidenco vseh transakcij, in (b) kadar je ustrezno, na zahtevo druge države pogodbenice ali na svojo pobudo finančnim ustanovam pod svojo pristojnostjo sporoči identiteto fizičnih ali pravnih oseb, katerih račune bodo morale finančne ustanove pod njeno jurisdikcijo poostreno nadzirati, poleg oseb, ki bi jih finančne ustanove kako drugače identificirale. 3. V okviru točke a prejšnjega odstavka vsaka država pogodbenica izvaja ukrepe, da zagotovi, da njene finančne ustanove določeno obdobje hranijo ustrezne evidence računov in transakcij, v katere so bile vključene osebe iz prvega odstavka tega člena, ki morajo vsebovati vsaj informacije o identiteti stranke, po možnosti pa tudi o dejanskem upravičencu. 4. Da bi preprečili in odkrivali prenose premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, določenim v skladu s to konvencijo, vsaka država pogodbenica izvaja ustrezne in učinkovite ukrepe, da z organi, pristojnimi za ureditev in nadzor tega področja, prepreči ustanovitev bank, ki niso dejansko prisotne in niso povezane z zakonsko nadzorovano finančno skupino. Poleg tega lahko države pogodbenice preučijo možnost, da bi od svojih finančnih ustanov zahtevale, da zavrnejo sklenitev ali nadaljevanje korespondenčnega bančnega razmerja s takimi ustanovami in da se varujejo pred sklepanjem razmerij s tujimi finančnimi ustanovami, ki dovoljujejo, da njihove račune uporabljajo banke, ki niso dejansko prisotne in niso povezane z zakonsko nadzorovano finančno skupino. 5. Vsaka država pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom preuči možnost za vzpostavitev učinkovitih sistemov za razkritje finančnega stanja določenih javnih uslužbencev in predpiše ustrezne sankcije za neupoštevanje. Vsaka država pogodbenica preuči tudi možnost za sprejetje potrebnih ukrepov, da se njenim pristojnim organom dovoli izmenjava teh podatkov s pristojnimi organi v drugih državah pogodbenicah zaradi preiskave, zahtevka ali povračila premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, določenim v skladu s to konvencijo. 6. Vsaka država pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom preuči možnost za sprejetje potrebnih ukrepov, kot so lahko potrebni, da od določenih javnih uslužbencev, ki imajo pravico v zvezi s finančnim računom v tuji državi, so njegovi podpisniki ali pa so zanj kako drugače pooblaščeni, zahteva, da o tem razmerju obvestijo pristojne organe in da v zvezi s takimi računi hranijo ustrezno evidenco. S takimi ukrepi se predvidijo tudi ustrezne sankcije za njihovo neupoštevanje.