31. člen ZDZdr

Nasprotni udeleženec je na naroku sodeloval preko videokonference iz bolnišnice. S postavljeno odvetnico ni imel možnosti vzpostaviti stik pred, med, niti po naroku. Zato mu je bila onemogočena pravica do učinkovitega varstva svojih pravic. Kršena je bila tudi pravica do učinkovite izjave v postopku.

Presoja izpolnjenosti pogojev za pridržanje na zaprtem oddelku po ZDZdr.

Pritožbeni rok v postopkih po ZDZdr teče za vsako do pritožbe upravičeno osebo posebej, torej od dneva, ko je bil sklep vročen posameznemu pritožniku.

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje. V konkretnem primeru je izvedenka tak predlog podala, saj je ocenila, da bi sodelovanje pri dokazovanju lahko udeleženca še dodatno vznemirilo in škodljivo vplivalo na njegovo zdravje. Udeleženec zaradi navedene omejitve v postopku (z izjemo lastnega zaslišanja) res ni osebno sodeloval, a to ne pomeni, da se o mnenju izvedenke ni mogel izjaviti. V postopku je sodelovala njegova po uradni dolžnosti postavljena odvetnica, ki je tako možnost imela. Hudo ogrožanje zdravja predstavlja že kronifikacija udeleženčeve bolezni in trajna poškodba možganov. Enako velja za poškodbe, ki bi jih udeleženec ali tretji lahko utrpeli v prometni nesreči ali v nesreči povezani s kakšno drugo udeleženčevo dejavnostjo, ki bi se je zaradi precenjevanja svojih sposobnosti in ob povišani impulzivnosti lotil. V obeh primerih bi lahko bilo ogroženo tudi življenje udeleženca ali tretjih. Pritožbeno sodišče soglaša, da je ogrožanje realno

Odvetnik, ki je po tretjem odstavku 14. člena OT podal predlog za priznanje in odmero stroškov zastopanja po uradni dolžnosti, ima v primeru, ko sodišče ne odloči v tridesetih dneh, aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnih sredstev po ZVPSBNO. Ima pa Vrhovno državno tožilstvo prav, da je glede na ugotovljene okoliščine trimesečna zamuda z izdajo odločbe o priznanju in odmeri stroškov v znesku 95,16 EUR) pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo mogoče zagotoviti že z ugotovitvijo kršitve pravice in ni utemeljena prisoja denarne odškodnine.

Pritožnik ni zadržana oseba, niti ni njen odvetnik ali psihiatrična bolnišnica, ki tudi ima procesno legitimacijo za vložitev pravnega sredstva. Pritožbeno pa niti ne zatrjuje, da bi bil zakoniti zastopnik zadržane osebe. V zvezi z njegovimi navedbami, da je zunajzakonski partner zadržane osebe, pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da v tem konkretnem primeru nima niti položaja najbližje osebe, saj je najbližja oseba v prvi vrsti oseba, ki jo določi zadržana oseba ter da je zadržana oseba v tem konkretnem primeru za najbližjo osebo izbrala očeta, zaradi česar ni bilo podlage za določitev najbližje osebe po izključujočem vrstnem redu, določenem v 10. točki 2. člena ZDZdr. Ker iz podatkov v spisu, tudi iz zapisnika o opravljenem naroku z dne 1. 6. 2021, na katerem je kot izbrana najbližja oseba sodeloval oče zadržane osebe, ne izhaja, da bi zadržana oseba svojo izbiro najbližje osebe pred izdajo sklepa o zadržanju morebiti preklicala ali spremenila (in o tem obvestila tudi sodišče prve stopnje), se tako za povsem neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe pritožnika, da ima on v tem konkretnem primeru kot zunajzakonski partner v skladu z 10. točko

Pritožnik je uveljavljal, da mu je bilo v človekove pravice in temeljne svoboščine poseženo s prisilno hospitalizacijo brez prisotnosti odvetnika. Tudi pritožbo utemeljuje z zatrjevanjem kršitve prvega odstavka 31. člena ZDZdr, ki določa, da je v postopkih po tem zakonu obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožbeni zahtevek na prepoved in odpravo kršitev človekovih pravic se tako niti ne nanaša na dejanja, ki naj bi jih storila v tem upravnem sporu tožena stranka. Prvi odstavek 30. člena ZDZdr določa, da o zadevah po tem zakonu (med katere po drugem odstavku istega člena sodi tudi postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico) določa pristojno sodišče v nepravdnem postopku. V tem postopku pa lahko stranka s pravnimi sredstvi po določbah ZNP-1 uveljavlja tudi ugovore o kršitvah pravil predpisanega postopka. Po navedenem je torej sodišče prve stopnje tožbo, ki se nanaša na zatrjevane kršitve človekovih pravic v zvezi s hospitalizacijo, pravilno zavrglo, saj niso podane procesne predpostavke za subsidirano sodno varstvo po 4. členu ZUS-1. Pri presoji, ali je neko pravno sredstvo učinkovito, ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim (nepravdn

Stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih na podlagi 65. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) se krijejo iz sredstev sodišča (68. člena ZDZdr). To velja tudi za stroške odvetnika, ki ga sodišče v skladu z drugim odstavkom 61. člena istega zakona postavi osebi ob uvedbi postopka.

Pri premestitvi osebe iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda v negovalni oddelek istega zavoda je treba preveriti, ali bo v varovanem oddelku zagotovljena njenemu zdravstvenemu stanju ustrezna terapevtska oskrba, in prostorske možnosti za sprejem. Če bi bila premestitev izvedena v prezasedene prostore ali v prostore, kjer terapevtska obravnava dementne osebe ni izvedljiva, je taka premestitev lahko hujši poseg kot varstvo in oskrba v varovanem oddelku, ki ga najbližje osebe sprejemajo, nasprotna udeleženka pa posega v osebno svobodo zaradi nepokretnosti ne čuti. Nameščanje na hodnike, skupne prostore, v okolje, kjer ni zagotovljen ustrezen terapevtski tretman, ni sprejemljivo niti z vidika ustavnih pravic nameščene osebe niti z vidika ustavnih pravic drugih uporabnikov.

Glede na ugotovitve o stanju nasprotne udeleženke sodni ukrep z omejitvijo svobode ni potreben. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, potrebuje stalno in popolno oskrbo, kar pa ni prvenstvena naloga varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Nega in nadzor nad stanjem varovancev se izvajata tudi na nevarovanih oddelkih domov starejših občanov.

Na naroku v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve je predpisano obvezno zastopanje po odvetniku.

Ker pritožnice ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami ZDZdr (zastopala jo je odvetniška pripravnica in ne odvetnik), je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr. Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.

Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave. Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.

Pritožnica je zahtevala odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom. Sodišče ji je postavilo odvetnika po uradni dolžnosti. Predlagateljica odprave zdravljenja pod posebnim nadzorom v postopku ni uspela, sodišče pa je naložilo stroške odvetnika predlagateljici. Pred tem ji ni vročilo sklepa o postavitvi odvetnika in tudi ne sklep o odmeri stroškov. Če se lahko izkaže, da mora stranka te stroške plačati, ji morajo biti tudi sklepi vročeni. Zato gre za kršitev načela kontradiktornosti.

Ker gre za nujne postopke (33. člen ZDZdr) so v zakonu določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj sodišča, kar je v korist pridržanih oseb. Smiselna uporaba določb ZNP in ZPP glede rokov za zaslišanje tako ne pride v poštev.

Ker odvetnik opravi odvetniško storitev za osebo po sklepu sodišča, mora stroške odvetniške storitve, torej odvetniško nagrado in izdatke odvetnika, ki mu pripadajo po odvetniški tarifi, plačati sodišče kot naročnik storitve. Oseba, ki je bila brez privolitve sprejeta na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom, nikoli ni dolžna sama kriti stroškov takšnega postopka, ne glede na njegov izid.