99.a člen ZTuj-1-UPB5
(1)Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki je državljan EU, njegov družinski član ali družinski član slovenskega državljana, če: – vstopi v Republiko Slovenijo brez listine, potrebne za vstop; – vstopi v Republiko Slovenijo, čeprav mu je bil vstop zavrnjen; – vstopi v Republiko Slovenijo, čeprav še ni potekel čas, za katerega mu je prepovedan vstop v državo; – ostane v Republiki Sloveniji po poteku dovoljenega prebivanja.
(2)Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki je državljan EU, njegov družinski član ali družinski član slovenskega državljana, če: – ne prijavi izgube, tatvine ali druge odtujitve potnega lista oziroma druge listine (peti odstavek 75. člena tega zakona); – posodi svoj potni list oziroma drugo listino drugi osebi ali uporabi tujo listino kot svojo (četrti odstavek 75. člena tega zakona); – na zahtevo policista ne izkaže svoje istovetnosti (drugi odstavek 75. člena tega zakona); – na zahtevo policista ne pokaže potrdila ali dovoljenja, s katerim dokazuje zakonitost bivanja in vstopa v državo (tretji odstavek 75. člena tega zakona).
- VSRS Sodba IV Ips 87/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZKP tudi v postopku zaradi prekrška velja pravilo, da se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, preizkus pa je mogoč le, če je očitek določen in konkretiziran.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 4. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba IV Ips 87/2010Vrhovno sodišče RS · 20. 4. 2010
Na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZKP tudi v postopku zaradi prekrška velja pravilo, da se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, preizkus pa je mogoč le, če je očitek določen in konkretiziran.