79. člen KZ-1
Vrste pravnih posledic obsodbe
(1)Pravna posledica obsodbe, ki se nanaša na prenehanje ali izgubo posameznih pravic, je prenehanje opravljanja določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe ali prenehanje delovnega razmerja ali izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji.
(2)Pravne posledice, ki so v prepovedi pridobitve posameznih pravic, so: 1) prepoved opravljanja posameznih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe; 2) prepoved pridobitve posameznega poklica ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi; 3) prepoved pridobitve posameznih dovoljenj ali odobritev, ki jih dajejo državni organi s svojo odločbo.
- UPRS sodba I U 1373/2015Upravno sodišče RS · 2016
Prenehanje opravljanja funkcije člana nadzornega sveta ni nastopilo ex lege - na podlagi samega zakona, temveč na podlagi odločbe. Pri odločanju pa pristojni organ, kot to jasno sledi iz razlogov izpodbijane odločbe, kot pravno relevantnega dejstva ni upošteval zgolj obsodbe za kaznivo dejanje kot takšne, temveč je upošteval še številne druge okoliščine ter na podlagi presoje vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin zaključil, da tožnik nima ugleda in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke ter da zato ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZBan-2. tožena stranka pri svoji odločitvi poleg obstoja pravnomočne obsodbe kot relevantne okoliščine upošteva še stopnjo krivde (eventualni naklep), zlasti pa njeno vsebino oziroma njen domet, tako v pogledu vrste kaznivega dejanja (izdaje tajnih podatkov) kot pomena podatkov, ki so bili razkriti (razkritje občutljivih podatkov na državni ravni) in negativnih učinkov razkritja (na odnos med državama), kar vse nato postavi nasproti zahtevam, ki jih pred člana nadzornega sveta postavlja njegova funkcija v banki, zlasti zahtevi po varovanju zaupnih podatkov, na katerih bančništvo pravzaprav temelji, ter zahtevi p
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 5. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1373/2015Upravno sodišče RS · 19. 5. 2016
Prenehanje opravljanja funkcije člana nadzornega sveta ni nastopilo ex lege - na podlagi samega zakona, temveč na podlagi odločbe. Pri odločanju pa pristojni organ, kot to jasno sledi iz razlogov izpodbijane odločbe, kot pravno relevantnega dejstva ni upošteval zgolj obsodbe za kaznivo dejanje kot takšne, temveč je upošteval še številne druge okoliščine ter na podlagi presoje vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin zaključil, da tožnik nima ugleda in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke ter da zato ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZBan-2. tožena stranka pri svoji odločitvi poleg obstoja pravnomočne obsodbe kot relevantne okoliščine upošteva še stopnjo krivde (eventualni naklep), zlasti pa njeno vsebino oziroma njen domet, tako v pogledu vrste kaznivega dejanja (izdaje tajnih podatkov) kot pomena podatkov, ki so bili razkriti (razkritje občutljivih podatkov na državni ravni) in negativnih učinkov razkritja (na odnos med državama), kar vse nato postavi nasproti zahtevam, ki jih pred člana nadzornega sveta postavlja njegova funkcija v banki, zlasti zahtevi po varovanju zaupnih podatkov, na katerih bančništvo pravzaprav temelji, ter zahtevi p