315. člen KZ-1
Povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti
(1)Oseba, ki je odgovorna za načrtovanje ali nadzor načrtov za pripravo ali vodenje zidave ali gradbenih del, pa pri tem ravna v nasprotju s predpisi ali splošno priznanimi tehničnimi pravili in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3)Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom od enega do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let.
(4)Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do osmih let.
- VSM Sklep II Kp 41840/2013Višje sodišče v Mariboru · 2019
Kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu po drugem, tretjem in petem odstavku 201. člena KZ-1, kot se očita obdolženemu M.H., in kaznivo dejanje povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti po prvem, drugem in četrtem odstavku 315. člena KZ-1, kot se očita obdolženi P.Ž.S., sta tipični blanketni kazenskopravni normi, zato mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konkretizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje. Pri kaznivem dejanju ogrožanje varnosti pri delu je to kršitev ustreznih predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih, pri kaznivem dejanju povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti pa kršitev predpisov ali splošno priznanih tehničnih pravil o gradbenih delih.
- VSM Sodba IV Kp 48123/2013Višje sodišče v Mariboru · 2016
Sodišče prve stopnje s posegom v časovno opredelitev kaznivega dejanja, ki je bila tudi v obtožbi navedena okvirno, ni kršilo načela objektivne identitete med obtožbo in sodbo, kot trdi pritožba, prav tako pa obdolžencu ni kršilo pravico do obrambe, ker v opisu kaznivega dejanja, razen navedbe, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Mariboru, niso zapisane okoliščine, ki jih navaja pritožba. ZKP v prvem odstavku 354. člena določa, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Sodišče sme spremeniti opis kaznivega dejanja tako, da je dejanje drugačno, ne sme pa biti drugo in ne sme biti spremenjeno v obdolženčevo škodo. S spremembo časovne opredelitve kaznivega dejanja, ki po posegu obsega tudi nekaj dni pred obdobjem, ki ga navaja obtožba, kaznivo dejanje ni drugo, prav tako pa ni spremenjeno v obdolženčevo škodo. Obdolžencu tudi ni bila kršena pravica do obrambe, ker v opisu kaznivega dejanja, ob krajevni opredelitvi, da je bilo storjeno v Mariboru, ni zapisano, da je šlo za tribuno L. G. v Mariboru, in ker ni navedena višina, na kateri se
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 8. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep II Kp 41840/2013Višje sodišče v Mariboru · 20. 8. 2019
Kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu po drugem, tretjem in petem odstavku 201. člena KZ-1, kot se očita obdolženemu M.H., in kaznivo dejanje povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti po prvem, drugem in četrtem odstavku 315. člena KZ-1, kot se očita obdolženi P.Ž.S., sta tipični blanketni kazenskopravni normi, zato mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konkretizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje. Pri kaznivem dejanju ogrožanje varnosti pri delu je to kršitev ustreznih predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih, pri kaznivem dejanju povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti pa kršitev predpisov ali splošno priznanih tehničnih pravil o gradbenih delih.
- VSM Sodba IV Kp 48123/2013Višje sodišče v Mariboru · 3. 6. 2016
Sodišče prve stopnje s posegom v časovno opredelitev kaznivega dejanja, ki je bila tudi v obtožbi navedena okvirno, ni kršilo načela objektivne identitete med obtožbo in sodbo, kot trdi pritožba, prav tako pa obdolžencu ni kršilo pravico do obrambe, ker v opisu kaznivega dejanja, razen navedbe, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Mariboru, niso zapisane okoliščine, ki jih navaja pritožba. ZKP v prvem odstavku 354. člena določa, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Sodišče sme spremeniti opis kaznivega dejanja tako, da je dejanje drugačno, ne sme pa biti drugo in ne sme biti spremenjeno v obdolženčevo škodo. S spremembo časovne opredelitve kaznivega dejanja, ki po posegu obsega tudi nekaj dni pred obdobjem, ki ga navaja obtožba, kaznivo dejanje ni drugo, prav tako pa ni spremenjeno v obdolženčevo škodo. Obdolžencu tudi ni bila kršena pravica do obrambe, ker v opisu kaznivega dejanja, ob krajevni opredelitvi, da je bilo storjeno v Mariboru, ni zapisano, da je šlo za tribuno L. G. v Mariboru, in ker ni navedena višina, na kateri se