210. člen KZ-1
Odvzem motornega vozila
(1)Kdor vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga protipravno uporabi za vožnjo, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2)Poskus je kazniv.
(3)Če storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena motorno vozilo uniči, ga napravi nerabnega, ali ga zapusti na neznanem kraju, se kaznuje z zaporom do treh let.
- VSL Sodba III Kp 17182/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Upravičena bi bila pravna kvalifikacija kot nadaljevano kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po tretjem in prvem odstavku 210. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1, v kolikor bi bila dejanja medsebojno povezana, da se z življenjskega stališča pokažejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te celote. Da lahko serijsko dejavnost obdolženca opredelimo kot nadaljevano kaznivo dejanje morajo biti izpolnjeni konstantni kriteriji in vsaj eden od variabilnih kriterijev.
- VSL Sodba in sklep III Kp 48797/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Objektivna identiteta ni absolutno pravilo. Okoliščine, ki so pomembne za presojo prištevnosti storilca v času kaznivega dejanja, so pravno relevantne, saj je od njih odvisna pravna opredelitev, konkretno uporaba določb 29. člena KZ-1, ki se odraža tudi v vrsti oziroma višini kazenske sankcije. Vendar, ko je sodišče prve stopnje poseglo v opis in samo dodalo določene dele besedila, tega ni storilo obtožencu v škodo. Čeprav je dejanje kvalificiralo kot milejše kaznivo dejanje uboja namesto umora, še vedno storjeno v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ni mogoče trditi, da je očitano dejanje spremenilo v neko popolnoma drugo kaznivo dejanje, temveč le v drugačno, pri tem je zgolj izpustilo kvalifikatorni očitek, da je obtoženec storil dejanje iz nizkotnih nagibov. V nadaljevanju konkretnega opisa je sodišče le še podrobneje nanizalo okoliščine, ki utemeljujejo očitek bistveno zmanjšane prištevnosti, kar je bil sicer očitek tudi po obtožbi. Te okoliščine pomenijo le dopolnitev konkretizacije subjektivnih znakov kaznivega dejanja, ki obtožencu ni v škodo in temelji na izvedenskem mnenju, ki je bilo obravnavano v dokaznem postopku in za obtoženčevo obrambo ni bilo presenečenje. T
- VSM Sodba II Kp 39461/2017Višje sodišče v Mariboru · 2018
Za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po prvem odstavku 210. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora do dveh let. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dogovorjena kazen en mesec zapora v mejah predpisane kazni in da je obdolženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjene kazni zato ni več mogoče spreminjati, saj je bila določena s sporazumom.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 11. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba III Kp 17182/2018Višje sodišče v Ljubljani · 6. 11. 2018
Upravičena bi bila pravna kvalifikacija kot nadaljevano kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po tretjem in prvem odstavku 210. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1, v kolikor bi bila dejanja medsebojno povezana, da se z življenjskega stališča pokažejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te celote. Da lahko serijsko dejavnost obdolženca opredelimo kot nadaljevano kaznivo dejanje morajo biti izpolnjeni konstantni kriteriji in vsaj eden od variabilnih kriterijev.
- VSL Sodba in sklep III Kp 48797/2015Višje sodišče v Ljubljani · 27. 9. 2018
Objektivna identiteta ni absolutno pravilo. Okoliščine, ki so pomembne za presojo prištevnosti storilca v času kaznivega dejanja, so pravno relevantne, saj je od njih odvisna pravna opredelitev, konkretno uporaba določb 29. člena KZ-1, ki se odraža tudi v vrsti oziroma višini kazenske sankcije. Vendar, ko je sodišče prve stopnje poseglo v opis in samo dodalo določene dele besedila, tega ni storilo obtožencu v škodo. Čeprav je dejanje kvalificiralo kot milejše kaznivo dejanje uboja namesto umora, še vedno storjeno v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ni mogoče trditi, da je očitano dejanje spremenilo v neko popolnoma drugo kaznivo dejanje, temveč le v drugačno, pri tem je zgolj izpustilo kvalifikatorni očitek, da je obtoženec storil dejanje iz nizkotnih nagibov. V nadaljevanju konkretnega opisa je sodišče le še podrobneje nanizalo okoliščine, ki utemeljujejo očitek bistveno zmanjšane prištevnosti, kar je bil sicer očitek tudi po obtožbi. Te okoliščine pomenijo le dopolnitev konkretizacije subjektivnih znakov kaznivega dejanja, ki obtožencu ni v škodo in temelji na izvedenskem mnenju, ki je bilo obravnavano v dokaznem postopku in za obtoženčevo obrambo ni bilo presenečenje. T
- VSM Sodba II Kp 39461/2017Višje sodišče v Mariboru · 23. 5. 2018
Za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po prvem odstavku 210. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora do dveh let. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dogovorjena kazen en mesec zapora v mejah predpisane kazni in da je obdolženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjene kazni zato ni več mogoče spreminjati, saj je bila določena s sporazumom.
- VSL sklep Cst 353/2015Višje sodišče v Ljubljani · 17. 6. 2015
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po 210. členu KZ-1 spada v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje (23. poglavje KZ-1). Ker navedeno kaznivo dejanje iz kazenske evidence še ni izbrisano, obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP.