166. člen KZ-1
Javna objava kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime
(1)Odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, se za kazniva dejanja iz 158. do 165. člena zakonika, ki so storjena z javno objavo teh dejanj v časopisih in revijah, radijskih in televizijskih programih, elektronskih publikacijah, na teletekstu ali v drugih oblikah dnevnih ali periodičnih publikacij ali na spletnih straneh, kaznuje v mejah kazni, predpisane za kaznivo dejanje, pod enim od naslednjih pogojev: 1) če je avtor do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ostal neznan; 2) če je bila informacija objavljena brez avtorjeve privolitve; 3) če so bile takrat, ko je bila informacija objavljena, podane stvarne ali pravne ovire za pregon avtorja, ki še vedno trajajo.
(2)Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se enako kaznuje izdajatelj ali tiskar, če je bila javna objava kaznivih dejanj iz 158. do 165. člena tega zakonika storjena po neperiodični tiskani publikaciji, in izdelovalec, če je bila storjena po gramofonski plošči, na zgoščenki, filmu, DVD-ju in drugih videosredstvih, zvočnih ali podobnih sredstvih, ki so namenjene širšemu krogu ljudi.
(3)Odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, se ne kaznuje za dejanje iz prvega odstavka tega člena, če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.
- VSL Sodba II Kp 4549/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Stališče sodišča prve stopnje, da kaže položaj zakonite zastopnice sindikata enačiti s položajem odgovornega urednika (za urejanje spletne strani), ki lahko kaskadno odgovarja namesto avtorja prispevka, pomeni nesprejemljivo širjenje cone kriminalnosti, hkrati pa kršitev načela določenosti materialnega kazenskega prava. Izhodiščna jezikovna razlaga 166. člena KZ-1 ne dopušča nobenega argumentacijskega prostora, da bi kot storilci kaznivih dejanj po tej zakonski določbi "smiselno" lahko nastopale tudi osebe, ki niso odgovorni uredniki ali namestniki.
- VSM Sodba II Kp 10614/2013Višje sodišče v Mariboru · 2017
Tako iz izreka sodbe kot iz njenih razlogov skladno izhaja, da sta bili obtoženki oproščeni storitve očitanih kaznivih dejanj iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP in ne iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP, kot si to napačno razlaga pritožnik. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotavljalo, da v izreku opisani dejanji, kot se očitata obtoženkama, nimata vseh zakonskih znakov, ampak je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da obtoženkama ni moč s stopnjo gotovosti očitati, da sta storili očitani kaznivi dejanji. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč oprostilna sodba iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP izreče le, če dejanje, ki je predmet obtožbe, nima znakov kaznivega dejanja, pri čemer se upošteva le opis dejanja v izreku obtožnega akta, ne pa vsebina izvedenih dokazov. Prvostopenjsko sodišče je v točkah 7 in 9 tehtno pojasnilo, zakaj ni dokazano, da sta obtoženki storili očitani dejanji, pritožba pa tudi neutemeljeno pogreša razloge o vplivu pogojnih trditev na (ne)obstoj storitve kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje razžalitve se glede na ustaljeno sodno prakso sicer res lahko stori tudi s pogojnimi trditvami, vendar je po oceni pritožbenega sodišča p
- VSL sklep II Kp 49761/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Narava in teža v zasebni tožbi očitanega kaznivega dejanja ne dosegata meje, ki bi zahtevala kazenskopravno intervencijo kot skrajno sredstvo družbenega odzivanja na odklonska ravnanja, še posebej ob odsotnosti škodljivih posledic v sferi zasebnega tožilca. Satirične medijske vsebine imajo v demokratični družbi posebno mesto, ki ga zaznamujejo široke meje svobode izražanja in omejevanje posegov regresivnega državnega aparata v programske vsebine.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 11. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Kp 4549/2014Višje sodišče v Ljubljani · 9. 11. 2017
Stališče sodišča prve stopnje, da kaže položaj zakonite zastopnice sindikata enačiti s položajem odgovornega urednika (za urejanje spletne strani), ki lahko kaskadno odgovarja namesto avtorja prispevka, pomeni nesprejemljivo širjenje cone kriminalnosti, hkrati pa kršitev načela določenosti materialnega kazenskega prava. Izhodiščna jezikovna razlaga 166. člena KZ-1 ne dopušča nobenega argumentacijskega prostora, da bi kot storilci kaznivih dejanj po tej zakonski določbi "smiselno" lahko nastopale tudi osebe, ki niso odgovorni uredniki ali namestniki.
- VSM Sodba II Kp 10614/2013Višje sodišče v Mariboru · 26. 9. 2017
Tako iz izreka sodbe kot iz njenih razlogov skladno izhaja, da sta bili obtoženki oproščeni storitve očitanih kaznivih dejanj iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP in ne iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP, kot si to napačno razlaga pritožnik. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotavljalo, da v izreku opisani dejanji, kot se očitata obtoženkama, nimata vseh zakonskih znakov, ampak je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da obtoženkama ni moč s stopnjo gotovosti očitati, da sta storili očitani kaznivi dejanji. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč oprostilna sodba iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP izreče le, če dejanje, ki je predmet obtožbe, nima znakov kaznivega dejanja, pri čemer se upošteva le opis dejanja v izreku obtožnega akta, ne pa vsebina izvedenih dokazov. Prvostopenjsko sodišče je v točkah 7 in 9 tehtno pojasnilo, zakaj ni dokazano, da sta obtoženki storili očitani dejanji, pritožba pa tudi neutemeljeno pogreša razloge o vplivu pogojnih trditev na (ne)obstoj storitve kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje razžalitve se glede na ustaljeno sodno prakso sicer res lahko stori tudi s pogojnimi trditvami, vendar je po oceni pritožbenega sodišča p
- VSL sklep II Kp 49761/2015Višje sodišče v Ljubljani · 24. 8. 2016
Narava in teža v zasebni tožbi očitanega kaznivega dejanja ne dosegata meje, ki bi zahtevala kazenskopravno intervencijo kot skrajno sredstvo družbenega odzivanja na odklonska ravnanja, še posebej ob odsotnosti škodljivih posledic v sferi zasebnega tožilca. Satirične medijske vsebine imajo v demokratični družbi posebno mesto, ki ga zaznamujejo široke meje svobode izražanja in omejevanje posegov regresivnega državnega aparata v programske vsebine.
- VSL sklep II Kp 3878/2015Višje sodišče v Ljubljani · 13. 1. 2016
Zbrani dokazi že na prvi pogled ne potrjujejo dela očitka zasebne tožbe, ki pa je bistven, in sicer, da je bila sporna izjava oziroma razžalitev posredovana X. Če pa bi iz opisa dejanja izpustili besedne zveze, ki so z intervjujem (za X) in javno objavo izjave povezane, dejanje ne bi bilo kaznivo, saj opis dejanja ne bi vseboval očitka, da je obdolženec svojo izjavo komurkoli na kakršenkoli način posredoval.
- VSM sklep II Kp 612/2009Višje sodišče v Mariboru · 3. 2. 2010besedilo 2008–2012
Sicer je pri kaznivem dejanju razžalitve ugotavljanje okoliščine, ali so bile besede, ki so predmet zasebne tožbe, zapisane ali izrečene z namenom zaničevanja, predmet dokaznega postopka, vendar le, če so te objektivno žaljive.