135.a člen KZ-1
Mučenje
(1)Kdor komu namenoma povzroči hudo bolečino ali trpljenje, bodisi telesno ali duševno, da si od njega ali tretje osebe pridobi informacijo oziroma priznanje, da ga kaznuje za dejanje, ki ga je storil on ali tretja oseba ali je za to dejanje osumljen on ali tretja oseba, da bi ga ustrahoval ali nanj izvajal pritisk ali da bi ustrahoval tretjo osebo ali nanjo izvajal pritisk ali iz katerega drugega razloga, ki temelji na kateri koli obliki kršitve enakopravnosti, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)Če bolečino ali trpljenje iz prejšnjega odstavka povzroči ali prizadene uradna oseba ali kdo drug, ki nastopa z uradnim statusom ali pooblastilom ali na pobudo take osebe ali z njeno izrecno ali tiho privolitvijo, se kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let.
- VDSS Sklep Pdp 122/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2018
Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, mora biti razvidno iz obrazložitve dokaznega sklepa na zapisniku z glavne obravnave ali iz obrazložitve sodbe. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar vse mora sodišče jasno obrazložiti. Zato pavšalna obrazložitev, da sodišče ostalih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker je imelo v izvedenih dokazih zadostno podlago za odločitev, ne zadosti pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugag odstavka 339. člena ZPP). Ni potrebno čisto vse dokaze, pri katerih vztraja tožnik, tudi izvesti. Potrebno pa je bolj določno obrazložiti, zakaj se jih ne izvede. Izhajajoč iz sporne obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov s strani sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi bi bilo potrebno obrazložiti vsaj to, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki nalagajo zavrnitev posameznega dokaznega predloga. Če bi npr. sodišče prve stopnje pre
- VDSS sodba Pdp 666/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Tožnica je določenega dne udarila oskrbovanko, jo zgrabila za roko in jo vrgla v varovalno ograjico bolniške postelje, na kar se je oskrbovanka glasno odzvala. Hkrati pa se je tožnica do oskrbovanke vedla tudi verbalno agresivno, saj ji je rekla: „Ne vem, koga bo več bolelo, mene ali vas.“ S takšnim ravnanjem je tožnica naklepoma huje kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, delovnega razmerja pa ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 4. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep Pdp 122/2018Višje delovno in socialno sodišče · 11. 4. 2018
Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, mora biti razvidno iz obrazložitve dokaznega sklepa na zapisniku z glavne obravnave ali iz obrazložitve sodbe. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar vse mora sodišče jasno obrazložiti. Zato pavšalna obrazložitev, da sodišče ostalih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker je imelo v izvedenih dokazih zadostno podlago za odločitev, ne zadosti pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugag odstavka 339. člena ZPP). Ni potrebno čisto vse dokaze, pri katerih vztraja tožnik, tudi izvesti. Potrebno pa je bolj določno obrazložiti, zakaj se jih ne izvede. Izhajajoč iz sporne obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov s strani sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi bi bilo potrebno obrazložiti vsaj to, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki nalagajo zavrnitev posameznega dokaznega predloga. Če bi npr. sodišče prve stopnje pre
- VDSS sodba Pdp 666/2015Višje delovno in socialno sodišče · 25. 9. 2015
Tožnica je določenega dne udarila oskrbovanko, jo zgrabila za roko in jo vrgla v varovalno ograjico bolniške postelje, na kar se je oskrbovanka glasno odzvala. Hkrati pa se je tožnica do oskrbovanke vedla tudi verbalno agresivno, saj ji je rekla: „Ne vem, koga bo več bolelo, mene ali vas.“ S takšnim ravnanjem je tožnica naklepoma huje kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, delovnega razmerja pa ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi.