42. člen ZST-1

Postopek se je začel leta 2007, zato je treba upoštevati ZST.

Pravočasnost in popolnost predloga za taksno oprostitev.

ZST-1 v tretjem odstavku 18. člena določa, da se v primeru ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča (obravnavani primer), taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Resda je tožnik plačal sodno takso za prvo pritožbo, vendar se v skladu s citiranim členom všteva zgolj sodna taksa za postopek na nižji stopnji, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.

Ker je taksna obveznost nastala že 30. 6. 2010, okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne vpliva na tožnikovo taksno obveznost, ker velja sedanji peti odstavek 11. člena ZST-1 šele od 1. 1. 2011.

Postopek izterjave neplačane sodne takse je posebej in podrobno urejen v Zakonu o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 37/2008 in 97/2010; v nadaljevanju ZST-1), ki kot specialni zakon ureja pravila v zvezi s plačevanjem sodnih taks v vseh sodnih postopkih. Ker gre za specialni predpis za področje sodnih taks v odnosu do ZIZ, ki ureja le področje izvršbe, je potrebno glede pooblastil za izdajo odločitev v postopku odločanja o izterjavi neplačane sodne takse uporabiti določbe ZST-1.

S predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 je bila taksna oprostitev na podlagi zakona le izrecno razširjena na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti.