70. člen ZPacP
(namen in potek pripravljalnega naroka)
(1)Na pripravljalnem naroku član Komisije z udeleženci razpravlja o dejanskih in pravnih vidikih druge zahteve in se, upoštevaje naravo kršitve, dogovori za eno od naslednjih možnosti:
- takojšnjo sklenitev poravnave,
- soglasje za pričetek postopka mediacije ali
- postopek obravnave druge zahteve v senatni obravnavi.
(2)Udeleženci spora lahko sklenejo poravnavo, če narava kršene pravice to dopušča. Poravnavo sklenejo tako, da z vzajemnim popuščanjem prekinejo spor oziroma odpravijo negotovosti in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Pred sklenitvijo poravnave se pacientu pojasnijo vse okoliščine in posledice sklenjene poravnave, kar se zapiše tudi v zapisnik. Poravnava mora biti jasna in določna ter ne sme biti v škodo javne koristi, javne morale ali pravne koristi drugih. Poravnava je sklenjena, ko je zapisnik prebran in ga podpišejo udeleženci spora. Poravnava, sklenjena po tem odstavku, je izvršilni naslov.
(3)Če udeleženci ne sklenejo poravnave oziroma ne dosežejo soglasja o začetku postopka mediacije in pacient zahteva odškodnino zaradi domnevne kršitve, predsednik Komisije izda sklep, s katerim se postopek obravnave druge zahteve ustavi in pacienta pouči o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred sodiščem.
(4)Če udeleženci ne sklenejo poravnave oziroma ne dosežejo soglasja o začetku postopka mediacije in pacient ne zahteva odškodnine zaradi domnevne kršitve, se postopek nadaljuje v senatni obravnavi.
(5)O poteku pripravljalnega naroka se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so na naroku sodelovali. Pacient prejme izvod podpisanega zapisnika takoj.
- UPRS Sodba III U 230/2020-7Upravno sodišče RS · 2024
Sodišče zaključku tožene stranke, da je tožničina vloga nejasna, po vsebini pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da tožena stranka tožnici ni dala možnosti za popravo oziroma pojasnitev vloge za drugo obravnavo na način, kot to zahteva ZPacP. Tožena stranka bi namreč morala tožnico pisno seznaniti s pomanjkljivostmi njene vloge ter od nje zahtevati, da vlogo v roku osmih dni popravi.
- UPRS Sodba I U 486/2022-6Upravno sodišče RS · 2022
Določba 70. člena ZPacP se ne nanaša na postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (ki je predmet tožnikove prošnje in s tem tega upravnega spora), temveč na postopek z zahtevo za drugo obravnavno, ki (drugače kot postopek o zahtevi za prvo obravnavo) poteka po formaliziranem postopku pred za to posebej ustanovljenim organom in ki ureja postopek izvensodnega poravnavanja pred tem organom oziroma postopek v zvezi z mediacijo. Enako velja za določbo 75. člena ZPacP, na katero se tožnik prav tako smiselno sklicuje v tožbi. Zakonodajalec tako ni uredil pristojnosti za izvensodno poravnavanje sporov že v okviru postopka o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. Po povedanem postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic ni postopek sodnega varstva v smislu drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP. Zato je pravilna toženkina presoja, da BPP za ta postopek ni mogoče dodeliti.
- UPRS sodba IV U 175/2015Upravno sodišče RS · 2016
Ker je pacientka v postopku zahtevala odškodnino, za kar komisija ni pristojna, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je komisija zahtevo pacientke pravilno zavrgla.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 2. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 230/2020-7Upravno sodišče RS · 28. 2. 2024
Sodišče zaključku tožene stranke, da je tožničina vloga nejasna, po vsebini pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da tožena stranka tožnici ni dala možnosti za popravo oziroma pojasnitev vloge za drugo obravnavo na način, kot to zahteva ZPacP. Tožena stranka bi namreč morala tožnico pisno seznaniti s pomanjkljivostmi njene vloge ter od nje zahtevati, da vlogo v roku osmih dni popravi.
- UPRS Sodba I U 486/2022-6Upravno sodišče RS · 10. 5. 2022
Določba 70. člena ZPacP se ne nanaša na postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (ki je predmet tožnikove prošnje in s tem tega upravnega spora), temveč na postopek z zahtevo za drugo obravnavno, ki (drugače kot postopek o zahtevi za prvo obravnavo) poteka po formaliziranem postopku pred za to posebej ustanovljenim organom in ki ureja postopek izvensodnega poravnavanja pred tem organom oziroma postopek v zvezi z mediacijo. Enako velja za določbo 75. člena ZPacP, na katero se tožnik prav tako smiselno sklicuje v tožbi. Zakonodajalec tako ni uredil pristojnosti za izvensodno poravnavanje sporov že v okviru postopka o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. Po povedanem postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic ni postopek sodnega varstva v smislu drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP. Zato je pravilna toženkina presoja, da BPP za ta postopek ni mogoče dodeliti.
- UPRS sodba IV U 175/2015Upravno sodišče RS · 12. 1. 2016
Ker je pacientka v postopku zahtevala odškodnino, za kar komisija ni pristojna, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je komisija zahtevo pacientke pravilno zavrgla.