64. člen ZPacP
(ustanovitev in sestava Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic)
(1)Za odločanje o zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: druga zahteva) se ustanovi Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(2)Komisija ima predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in 75 članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član).
(3)Predsednika Komisije imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje. Za predsednika Komisije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za višjega sodnika v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.
(4)Za člana Komisije je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo s področja prava ali ekonomije oziroma najmanj visokošolsko izobrazbo s področja zdravstva ali ekonomije in najmanj pet let delovnih izkušenj s teh področij.
(5)Člane Komisije imenuje minister, pristojen za zdravje, in sicer:
- 33 članov na predlog posameznih Razširjenih strokovnih kolegijev pri ministrstvu, pristojnem za zdravje,
- 25 članov na predlog nevladnih organizacij s področja varstva pacientovih pravic ali varstva potrošnikov,
- 5 članov na predlog pristojnih zbornic in strokovnih združenj, ki delujejo na področju zdravstvene dejavnosti in imajo javno pooblastilo,
- 5 članov izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za zdravje,
- 4 člane na predlog Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko pri ministrstvu, pristojnem za zdravje,
- 3 člane izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje, na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.
(6)Mandat predsednika in članov Komisije traja pet let in so lahko ponovno imenovani.
(7)Pred potekom mandata je predsednik ali član Komisije lahko razrešen na svojo željo, če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svojega dela, če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojega dela ali če zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden zaupanja.
(8)Komisija svoje delo uredi s poslovnikom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(9)Komisija svoje delo opravlja v prostorih ministrstva, pristojnega za zdravje, ki Komisiji zagotavlja strokovno in administrativno tehnično pomoč.
(10)Finančna sredstva za delo Komisije in mediatorjev iz 72. člena tega zakona se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(11)Predsednik in člani Komisije ter mediatorji opravljajo naloge nepoklicno, pri čemer so upravičeni do sejnine in dejanskih stroškov sodelovanja pri delu Komisije in pri mediacijah. Višino nadomestil določi minister, pristojen za zdravje.
- UPRS Sklep I U 441/2019-7Upravno sodišče RS · 2019
Izpodbijani dopis, s katerim je toženka obvestila tožnico, da glede na zgolj eno vloženo prijavo na javni poziv za imenovanje predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic ne bo posredovala Vladi RS predloga za imenovanje tožnice na ta položaj, ne izpolnjuje pogojev za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1. S tem dopisom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, ampak je bila tožnica (zgolj) seznanjena z odločitvijo državnega organa v zadevi imenovanja predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic (torej v kadrovski zadevi), kjer državni organ (toženka) ne nastopa kot nosilec upravne funkcije, ampak kot delodajalec. S tem pa tožnici ni bilo poseženo v njen pravni položaj, saj do imenovanja predsednika Komisije še ni prišlo. Povedano drugače: rezultat javnega poziva, ko toženka vladi ni posredovala predloga za imenovanje predsednika zaradi po njenem mnenju neuspelega javnega poziva, še ne pomeni odločitve o tožničini pravici ali pravni koristi. Tožnica sicer svojo pravico oziroma pravno korist izpeljuje iz dejstva, da je kot edina kandidatka (in ki
- UPRS sodba I U 1131/2015Upravno sodišče RS · 2016
Določbo 16. točke 2. člena ZPaCP je treba razumeti v smislu prvega odstavka 1. člena ZPaCP, ki določa, da ta zakon določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih oz. izvajalkah zdravstvenih storitev, postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene in s temi pravicami povezane dolžnosti. Tožnica zdravstvenih storitev, ki jih je izvajala dr. C.C., ni uporabljala, temveč njen mož, kljub temu, da je izročila zdravstveno izkaznico. Tožnica v smislu zakona ne more imeti samostojnega statusa uporabnika kot aktivna stranka, ki lahko na podlagi določb zakona sproži postopke prve in druge obravnave, ob polnoletnem pacientu (bolniku), ki je bil njen mož in je bil on sam uporabnik zdravstvenih storitev izvajalke dr. C.C. Tožnica kot aktivna stranka zato tudi ne more v imenu pacienta, ki ji za to ni dal soglasja (tretji odstavek 48. člena ZpaCP), sprožati postopkov po tem zakonu.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 3. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sklep I U 441/2019-7Upravno sodišče RS · 19. 3. 2019
Izpodbijani dopis, s katerim je toženka obvestila tožnico, da glede na zgolj eno vloženo prijavo na javni poziv za imenovanje predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic ne bo posredovala Vladi RS predloga za imenovanje tožnice na ta položaj, ne izpolnjuje pogojev za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1. S tem dopisom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, ampak je bila tožnica (zgolj) seznanjena z odločitvijo državnega organa v zadevi imenovanja predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic (torej v kadrovski zadevi), kjer državni organ (toženka) ne nastopa kot nosilec upravne funkcije, ampak kot delodajalec. S tem pa tožnici ni bilo poseženo v njen pravni položaj, saj do imenovanja predsednika Komisije še ni prišlo. Povedano drugače: rezultat javnega poziva, ko toženka vladi ni posredovala predloga za imenovanje predsednika zaradi po njenem mnenju neuspelega javnega poziva, še ne pomeni odločitve o tožničini pravici ali pravni koristi. Tožnica sicer svojo pravico oziroma pravno korist izpeljuje iz dejstva, da je kot edina kandidatka (in ki
- UPRS sodba I U 1131/2015Upravno sodišče RS · 22. 3. 2016
Določbo 16. točke 2. člena ZPaCP je treba razumeti v smislu prvega odstavka 1. člena ZPaCP, ki določa, da ta zakon določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih oz. izvajalkah zdravstvenih storitev, postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene in s temi pravicami povezane dolžnosti. Tožnica zdravstvenih storitev, ki jih je izvajala dr. C.C., ni uporabljala, temveč njen mož, kljub temu, da je izročila zdravstveno izkaznico. Tožnica v smislu zakona ne more imeti samostojnega statusa uporabnika kot aktivna stranka, ki lahko na podlagi določb zakona sproži postopke prve in druge obravnave, ob polnoletnem pacientu (bolniku), ki je bil njen mož in je bil on sam uporabnik zdravstvenih storitev izvajalke dr. C.C. Tožnica kot aktivna stranka zato tudi ne more v imenu pacienta, ki ji za to ni dal soglasja (tretji odstavek 48. člena ZpaCP), sprožati postopkov po tem zakonu.