76. člen ZFPPIPP

Posameznemu upniku je priznan pravni interes le za tista procesna dejanja v postopku, s katerimi lahko neposredno in konkretno varuje svoje pravice, pravni interes oziroma pravni položaj oziroma izposluje zase izboljšanje svojega pravnega položaja. Z izrednim poročilom upravitelja pa se upnikov pravni položaj v stečajnem postopku ne spremeni, zato mu je že zakon odrekel procesno legitimacijo oziroma upravičenost do zahteve za izredno poročilo upravitelja.

Ker je pritožnica ožje povezana oseba z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva pri stečajnem dolžniku, že iz tega razloga ne more biti članica upniškega odbora. Ker je upnica imetnica prednostne in ne navadne terjatve, jo sodišče tudi iz tega razloga pravilno ni imenovalo v v upniški odbor.

Ustaljena praksa v zvezi s pridobivanjem mnenja upniškega odbora se je izoblikovala v času, ko je takrat veljavni ZFPPIPP predpisoval, da mora sodišče pred izdajo določenih sklepov zahtevo za mnenje vročiti upniškemu odboru, namesto sedaj predpisane objave zahteve. Ne glede na to, da opisan način dela odstopa od določb 88. člena ZFPPIPPP, pa z njimi ni v nasprotju in je za upniški odbor bistveno bolj ugoden. V konkretnem primeru je bil upniški odbor, namesto da bi moral spremljati spletne strani v zvezi z objavo predloga, o predlogu obveščen po elektronski pošti, predsednica upniškega odbora pa bi po tem obvestilu, v obeh primerih: vročitev ali objava, morala sklicati sejo.

Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen. Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi up

Upniški odbor ni stranka postopka, je le organ upnikov s posebnimi pristojnostmi, zato nima pravice do pritožbe zoper sklepe sodišča prve stopnje. Upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da mnenje obrazloži. Vendar pa se s tem, ko mnenja ne obrazloži, upniški odbor odpove možnosti tvorno sodelovati pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu. Osnovni pogoj za izdajo soglasja sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice, da premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ni nujno za opravljanje podjema dolžnika. Dejstvo, da mora dolžnik terjatve do svojih kupcev namenjati za poplačilo obveznosti do ločitvenih upnikov, je eden ob pomembnih razlogov, da je postal insolventen. S tem so namreč njegova edina likvidna sredstva namenjena za poplačilo starih dolgov, tega denarja pa ne more nameniti svojemu poslovanju. Zaključek sodišča prve stopnje, da zastavljene terjatve ne predstavljajo premoženja, ki bi bilo nujno za opravljanje dolžnikovega podjema, je tako napačen.