223. člen ZFPPIPP
(stečajni dolžnik)
(1)Stečajni dolžnik je insolventni dolžnik, nad katerim se vodi stečajni postopek.
(2)Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugače določeno.
(3)Nad invalidskim podjetjem je stečajni postopek dovoljeno začeti samo, če da Vlada Republike Slovenije predhodno soglasje.
- VSL Sklep Cst 302/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih. ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice. Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasj
- VSL sklep Cst 484/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Pri opredelitvi vzrokov in načina prenehanja gospodarskega interesnega združenja, navedenih v 576. členu ZGD-1, ki prenehanja s stečajem ne predvideva, ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti z razlagalnimi pravili, pač pa za namerno izključitev stečaja kot načina prenehanja združenja zaradi subsidiarne odgovornosti njegovih članov za njegove obveznosti. Ker je izvedba stečaja namenjena sočasnemu in enakomernemu poplačilu upnikov, upniki združenja pa so dovolj zavarovani z odgovornostjo njegovih članov za njegove obveznosti, ni videti potrebe po zavarovanju interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v stečajnem postopku.
- UPRS sodba I U 354/2014Upravno sodišče RS · 2014
Pravne osebe imajo pravico do brezplačne pravne pomoči le v primeru iz šestega odstavka 223. člena ZFPPIPP, če pravna oseba nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov (lastnega) stečajnega postopka, in to v obliki oprostitve plačila predujma za kritje teh stroškov. Z ozirom na taksativno naštete upravičence do brezplačne pravne pomoči, pa zakonskih določb ni mogoče širiti na osebe, ki v 10. členu ZBPP niso zajete.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 1. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep Cst 302/2024Višje sodišče v Ljubljani · 8. 1. 2025
ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih. ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice. Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasj
- VSL sklep Cst 484/2016Višje sodišče v Ljubljani · 17. 8. 2016
Pri opredelitvi vzrokov in načina prenehanja gospodarskega interesnega združenja, navedenih v 576. členu ZGD-1, ki prenehanja s stečajem ne predvideva, ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti z razlagalnimi pravili, pač pa za namerno izključitev stečaja kot načina prenehanja združenja zaradi subsidiarne odgovornosti njegovih članov za njegove obveznosti. Ker je izvedba stečaja namenjena sočasnemu in enakomernemu poplačilu upnikov, upniki združenja pa so dovolj zavarovani z odgovornostjo njegovih članov za njegove obveznosti, ni videti potrebe po zavarovanju interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v stečajnem postopku.
- UPRS sodba I U 354/2014Upravno sodišče RS · 18. 3. 2014
Pravne osebe imajo pravico do brezplačne pravne pomoči le v primeru iz šestega odstavka 223. člena ZFPPIPP, če pravna oseba nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov (lastnega) stečajnega postopka, in to v obliki oprostitve plačila predujma za kritje teh stroškov. Z ozirom na taksativno naštete upravičence do brezplačne pravne pomoči, pa zakonskih določb ni mogoče širiti na osebe, ki v 10. členu ZBPP niso zajete.
- UPRS sodba I U 335/2012Upravno sodišče RS · 3. 4. 2012
Glede na določbo 10. člena ZBPP in ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih in kazenskih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne določa, tožnica nima stvarne legitimacije za vložitev prošnje za BPP.